Arhitekta Jožeta Plečnika, pisatelja Ivana Cankarja in slikarja Riharda Jakopiča za začetek družijo brki, saj so vsi trije bili brkati, obenem pa so vsi trije s svojo ustvarjalnostjo zaznamovali Ljubljano in Slovenijo.

Nekaj utrinkov in lepih kotičkov v Ljubljani iz obdobja treh znamenitih brkačev, vzdušja in njihove ustvarjalnosti pa lahko spoznate, če se podate na Brko turo (Moustache tour), ki nam jo je predstavil ljubljanski vodnik Andrej Mežnarčič. Približno štiriurna kolesarska avantura po najlepših ulicah, parkih in ljubljanskih kotičkih ter nekaj malo pešačenja na Rožnik, ki minejo, kot bi trenil, je popotovanje skozi čas in srečanje s tremi med sabo precej različnimi slovenskimi velikani, katerih dela so še danes del našega vsakodnevnega življenja, hkrati pa marsikaj povedo tudi o Sloveniji in Slovencih.

Popotovanje s kolesom se začne izpred Turizma Ljubljana na Krekovem trgu, kjer poleg vodnika dobiš tudi kolo, nadaljuje pa se mimo Robbovega vodnjaka prek Plečnikovega Tromostovja do Novega trga, nad katerim kraljuje Narodna univerzitetna knjižnica (NUK), ki jo je Jože Plečnik zasnoval kot tempelj, v katerega je vpletel veliko slovenske simbolike. NUK med drugim krasi kip Mojzesa, Lojzeta Dolinarja, ki pa neverjetno spominja na Riharda Jakopiča.

Stari brivski stol je utrinek iz časa naših treh velikanov pri Brivcu na čudovito prenovljeni Križevniški uličici. Brivec nas ob starem brivskem stolu vpelje v zgodovino in umetnost oblikovanja brk v Ljubljani ter tudi spomni, da so v tistih časih mladeniči bili pri vsestranskih brivcih podučeni, kako na pot do zrelega moškega.

Pot do Plečnikove hiše pelje skozi dvorišče Križank. Plečnik se je pri gradnji teh zgledoval po renesančnih arhitektih. Najbolj pa se je posvetil oblikovanju osrednjega atrija – preddverju Križank, ki ga je predvidel kot osrednje festivalsko prizorišče.

Domovanje Jožeta Plečnika (1872–1957) je povsem v skladu z njim – asketsko. V njem je živel od leta 1921 pa vse do smrti. Tukaj se je porajala Plečnikova Ljubljana, med drugim tudi maketa neuresničenega slovenskega parlamenta, Plečnikove katedrale svobode, ki bo od 15. julija predstavljena na razstavi H konkretni utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980, v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku.

Cankar, ki velja za prvega slovenskega poklicnega pisatelja, je našel svojo najljubšo gostilno in bivališče na Rožniku, v tujski sobi družine Franzot, kjer je tudi preživel svoja zadnja leta življenja. Bil je zvezda, ljudje so tja zahajali, da so ga videli. Gostilničarji so ga imeli radi, on pa se je tu dobro počutil. Sicer je boemski Cankar stanoval na več kot 60 ljubljanskih naslovih.

Osrednji slovenski kulturni center Cankarjev dom v Ljubljani velja za stičišče slovenske in svetovne kulture, zaradi česa je obenem največji možni spomenik pisatelju, dramatiku in pesniku Ivanu Cankarju (1876–1918).

Na poti do Trnovega, samo stežaj od centra, je še eden od čudovitih kotičkov Ljubljane, takrat njenega predmestja, Krakovo, s povsem drugačno podobo od starega mestnega jedra, s hišami in vrtovi. V Krakovem, ki so ga včasih imenovali kar solatna vas, se je rodil slikar Rihard Jakopič.

Slikar Rihard Jakopič (1869–1943) velja za pionirja modernizma v slikarstvu. Po študiju na dunajski Akademiji likovnih umetnosti in v Münchnu v šoli  Antona Ažbeta je z Matejem Sternenom odprl zasebno slikarsko šolo, kmalu pa je dal na svoje stroške zgraditi prvo slovensko umetniško razstavno galerijo – Jakopičev paviljon, ki pa je bil leta 1961 zaradi postavitve železniške proge porušen. Bil pa je tudi pobudnik za nastanek Narodne galerije.

Zaključek avanture Brko ture na Rožniku ni naključen, saj je Plečnik na Rožnik postavil os svojega načrta za popolno prenovo Ljubljane, Cankar pa je bil pravi zvezdnik na Rožniku. Sprehod čez spomladansko odišavljeni gozd prav dobro dene, poleti pa bosta gotovo prav prišla gozdna svežina in hlad.

Za piko na i na vrhu Rožnika popotnike pričakata pehtranova in orehova potica in pisateljev najljubši čaj ali skodelica kave. 

 

Liza - 25/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 25/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.