Ker se žal to še dogaja, se je treba opremiti z znanjem, kaj lahko oseba, ki doživlja tovrstno nasilje, naredi.

Na naslov Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja so pred kratkim prejeli pismo, v katerem je anonimna gospa opisala spolno nasilje, ki ga doživlja v službi. Zaradi tega doživlja stisko in izgublja upanje. A ker ni pustila naslova, da bi ji lahko odgovorili, so se na Društvu odzvali z odprtim pismom.

Gospa je napisala, da jo v službi spolno izkoriščajo njeni sodelavci, ki jo proti njeni volji poljubljajo, otipavajo, oralno posiljujejo in ji tudi grozijo s fizičnim nasiljem. Finančna odvisnost njeno stisko še močno povečuje. To so oblike spolnega nasilja in je žrtev spolnega nadlegovanja na delovnem mestu s strani njenih sodelavcev.

Kako je opredeljeno spolno nasilje?

Spolno nasilje je vsako vedenje ali dejanje, ki pomeni poseg v spolno celovitost in je storjeno proti volji žrtve. Storilec zlorabi svojo moč in privilegiran položaj, da preko spolne aktivnosti z žrtvijo zadovolji svojo potrebo po moči in kontroli – spolna zadovoljitev je drugotnega pomena.

Osebe, ki doživljajo spolno nasilje, so v večini primerov ženske in otroci, storilec pa je večinoma moški, ki ga žrtev pozna: prijatelj, sorodnik, partner, sodelavec, sosed, znanec.

Za nasilje nikoli ni kriva oseba, ki ga doživlja. Naše telo je samo naše in nihče se nas nima pravice dotikati brez našega dovoljenja ali na način, ki nam ne ustreza!

Dejstvo je, da oseba, ki povzroča nasilje, ne upošteva žrtve - njenih osebnih meja, želja, potreb, čustev, razmišljanja. Nasilje lahko doživi kdorkoli; neodvisno od starosti, izobrazbe, spola, nacionalnosti, vere, socialnega statusa ... Nasilno vedenje je izbira, zato je odgovornost za storjeno nasilje izključno na strani povzročitelja. Žrtev nasilja nima s to izbiro nič, sploh ni pomembno, kako se žrtev obnaša.

Kakšne so posledice?

Posledice nasilja so kmalu vidne tudi na psihičnem in fizičnem zdravju – žrtve ne zaupajo več vase, zapadejo v depresijo, se umikajo v svoj svet, postanejo vznemirjene, razdražljive in nesamozavestne, doživljajo občutke krivde in sramu, so nenehno prestrašene, razpoloženje jim niha iz ene skrajnosti v drugo, vse pogosteje zbolevajo, imajo prebavne težave in včasih tudi napade panike.

Njihov občutek varnosti v svetu je izginil, ves čas morajo biti na preži, da bi se zaščitile in v preživetje vlagajo večino svoje energije, zaradi česar so vedno bolj izčrpane. Zato je pomembno čim prej ukrepati proti nasilju. O občutkih je treba spregovoriti in poiskati strokovno pomoč. Oseba se lahko pogovori z osebno zdravnico / zdravnikom, ki jo lahko napoti na ustrezne dodatne oblike pomoči. Pomembno je, da skozi različne oblike pomoči stiske, dvomi in bolečina izgubijo »ostrino«.

Vsaka oseba, ki doživi katerokoli obliko nasilja poleg strokovne pomoči potrebuje ob sebi osebo (osebe), ki jim lahko zaupa, se pogovori o svojih občutkih, stiskah. Zaupna oseba je za reševanje situacije velikega pomena. Žrtev nasilja lahko zaupna oseba spremlja na institucije, ji je v oporo, žrtvi nudi pogovor.

Kakšna je dolžnost delodajalca?

Delodajalec je dolžan po Zakonu o delovnih razmerjih (47. člen) in Zakona o varnosti in zdravju pri delu (24. člen) sprejeti Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu v podjetju ali organizaciji ter se po njem ravnati v tovrstnih primerih.

V pravilniku je dolžan natančno opredeliti postopek obravnave primera spolnega nadlegovanja in sankcije za povzročitelje, delavcu pa zagotoviti zaupnost in hitrost obravnave ter ga zaščititi pred nadaljnjim nadlegovanjem.

Kam po pomoč?

Nasilje je priporočljivo prijaviti na policijo, saj je pomembno, da oseba, ki izvaja nasilje, dobi jasno sporočilo, da njeno vedenje ni sprejemljivo, ampak da spada med kazniva dejanja. Informacije o ukrepih in oblikah pomoči, ki jih nudi policija, posredujejo na policiji – policijski postaji ali policijski upravi. Oseba lahko zaprosi, da se pogovori z žensko – kriminalistko.

Za pogovore o nasilju ali dodatnih informacijah o oblikah pomoči se lahko obrnete na brezplačnni SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja na številki 080 11 55 (delovni čas: delavniki: 12.00 – 22.00; sobote, nedelje in prazniki: 18.00 – 22.00).

Pomembno je, da se nasilje ustavi in da čim bolje poskrbimo zase za svoje počutje, zdravje. Vsaka oseba si zasluži spoštljive odnose na vseh področjih in vsak ima pravico do življenja brez nasilja.