"Nismo narejeni za življenje, kot ga živimo, se pravi, da hodimo po ravnih površinah, saj napačno hodimo, stojimo in se držimo, uporabljamo ergonomične stole, se premalo gibljemo in se tudi nemalokrat tudi neprimerno lotevamo vadb, rekreacije, športnih dejavnosti, posledice tega pa so mišični krči, spazme, bolečine v hrbtenici ..." poudarja fizioterapevt – Cyriax terapevt ortopedske manualne medicine Tomaž Fuchs.

Iz česa izhajate pri terapijah za hrbtenico?

Tomaž: Osnova je vedno fizioterapevtski pristop. V osnovi se fizioterapevti bolj učimo anatomijo, funkcijo, fiziologijo. Šele pozneje, na specialnih izobraževanjih sem se učil predvsem to, kako razmišlja telo. Nekaj je naša želja, kaj želimo narediti, drugo pa je, kako telo dejansko reagira na problem.

Žal so se vsi pristopi in vsa zdajšnja znanja medicine bolj nagibali k temu, da odpravimo simptome. Zdaj, ko se populacija stara, se začenjamo tudi bolj spraševati, kaj je vzrok za posamezne simptome. Zelo velik problem pri naši populaciji je, da nismo bili narejeni za tip dela in drže, kot ju imamo.

Simetričnih gibov ni, v preteklosti nikoli nismo imeli toliko statične drže, s tem, da je stoja neprimerno manj obremenjujoča kot sedenje. Najbolj bistvena stvar je, da smo ljudje v osnovi rojeni za lenarjenje.

Sam sistem je narejen tako, da bo, če le ima možnost, neki opravek opravil s čim manj dela. Zato bomo imeli v trenutku, ko se usedemo na ergonomični stol, več problemov.

Zakaj?

Tomaž: Če je stol ergonomičen, bo prevzel toliko kinetičnega dela našega telesa, da se del mišičnih struktur enostavno lahko prepusti in ugasne. Prav tako v preteklosti nikoli nismo imeli predmetov, ki so bili ergonomski.

Ko so šli recimo delat v gozd, so se predhodno morali pripraviti: se pravilno upogniti, ugotoviti, kako bodo breme prijeli, kar je bilo nekaj sekund priprav, zaradi česa se je telo prednapelo in prilagodilo bremenu.

Danes je vse tako ergonomsko, da ne potrebuješ nobene predpriprave oziroma vse delamo v izoliranih gibih, česar v našem funkcioniranju v preteklosti ni bilo. Naslednja stvar, ki jo treba upoštevati, je, da nismo narejeni simetrično.

Kaj to pomeni?

Tomaž: Da vsi desničarji težo vedno prenesemo bolj na levo nogo, po diagonali, ker je to naša dominantna diagonala in ima ena stran drugačno funkcijo od druge. Zato pri vsaki vadbi, ki je simetrična, nevede prelagamo 5 do 7 odstotkov več bremena na levo nogo. Če narediš dve ali tri ponovitve giba, še ni problem, če pa jih delaš v večjih serijah med treningom, bo ena stran počasi postajala močnejša od druge.

Vse simetrične vadbe povzročajo asimetrijo, zato naj bi tudi vadba bila asimetrična. Posledično sem veliko večji zagovornik vadbe s prostim telesom, pri kateri se mora sočasno aktivirati ves sistem, se pravi tudi stabilizatorji ter mišice, odgovorne za dinamiko.

V osnovi imamo dve funkcijski strukturi mišic: strukture, ki nas podpirajo (stabilizatorji) in mišice, ki nas premikajo (dinamične). Mišice, ki nas fiksirajo, morajo biti vedno aktivirane prve. Problem večine današnjih aerobnih vadb je, da ne obremenjujemo dovolj podpornih mišic, zato prihaja do nepravilne medmišične aktivacije.

To pomeni, da imamo sodobni ljudje napačen pristop v uporabi mišic?

Tomaž: Žal celoten pristop sodobnih vadb temelji na dinamični strukturi. Tudi dejstvo, da je danes vse ravno. Recimo ravna podlaga, kjer lahko hodimo skoraj brez uporabe podpornih mišic, ki so nujne za pravilno funkcijo. Zato tudi vsako stranko najprej vprašam, kaj je vzrok za problem, ne ukvarjam se le s tistim, kar jo trenutno boli.

Izredno redko je lahko problem zaradi udarca, razen pri kontaktnih športih. Ko pride do bolečine v križu, se velikokrat izkaže, da je problem v statiki drže, nepravilni hoji, stoji. Glede tega je problematična večina športov, ki temeljijo na ponovitvi istih gibov: kolo, tek na smučeh, tek ... Napaka je majhna, ampak pri 10 tisočih ponovitvah se napaka sešteva.

Pri vsakem, ki teče sam in nima nikogar, ki bi kontroliral njegove napake ter ga opozarjal, se pojavi asimetrični vzorec. Slej ko prej pride k meni, češ da ga boli levo koleno. Razložim mu, zakaj do tega pride in kako telo razmišlja ter reagira. Treba je poiskati vzrok, bolečina v kolenu je že posledica, do katere je prišlo zaradi nepravilne drže.

To pomeni, da imajo lahko tudi ljudje, ki se ukvarjajo s športom, težave s hrbtenico?

Tomaž: Največ težav je z rekreativci. Ljudje tečejo, ker jim paše, ampak takoj, ko se začneš ukvarjati z neko dejavnostjo, potrebuješ pravila športnega treninga. K temu spadajo ogrevanje, akcija, ohlajanje.

Pri vseh športih velja, da imaš najprej bazne treninge, nato glavni del treninga, na koncu pa se ponovno vračaš nazaj. Vsi športniki imajo cikluse čez vso sezono in se vračajo na začetek, da krepijo bazo, medtem ko rekreativec tega nima.

Rekreativec reče: "Grem teč za dušo." Duši paše, za telo pa je katastrofa. Smešno se jim zdi, da bi šli v šolo teka.

To pomeni, da vsak človek potrebuje individualno in primerno pripravo?

Tomaž: Točno tako. Nekateri rečejo: "Kot otrok sem počel to in to." Potem pride služba in tam nekje pri 35 letih in še več želimo početi podobno kot v mladosti. Prvo pravilo pri vadbi je: vsako vajo je treba delati asimetrično.

Drugo pravilo: vedno je najprej treba ogreti globoke mišične strukture. Tretje pravilo: dobro je, da vsak, ki se odloča za kakršnokoli vadbo, poišče strokovnjaka, da mu pomaga pri pravilni vadbi. Jedro se vedno ogreje prvo, tako smo bili narejeni.

Kaj takrat?

Tomaž: Takrat je dobro, da nam nekdo pove, kakšen je sistem. Kakršenkoli šport ali športna aktivnost zahteva pravilo športnega treninga, se pravi ogrevanje, akcijo, ohlajanje. Ni dovolj, da človek vidi vaje na internetu in posnetkih.

Vse slikice in filmi, ki so na internetu, so za dinamične mišice, saj pri dinamičnih mišicah vidiš gib, ko pa delaš za stabilizatorje, giba skoraj ne vidiš. Zato moraš poslušati navodila. Povsem drugače je, če ti nekdo pove in te popravlja. Žal nismo navajeni, da nekoga vprašamo, kaj je prav in kaj ne.

Se pravi, da naše bolečine v hrbtenici izvirajo iz napačne 'uporabe' mišic?

Tomaž: Če gledam bolečino v hrbtenici, praktično pri vsakem najdem problem v osnovni statiki, kar z leti lahko privede do hudih situacij. Starejši smo, bolj toge so naše vezivne strukture. Več časa je potrebnega, da jih segrejemo, hkrati imamo več trenja med vsemi strukturami.

Zelo pomembna je tudi pravilna rehidracija. Problematično je tudi to, da se je naš delavnik podaljšal in ni več toliko časa za rekreacijo. Več kot 80 odstotkov bolečine ni zaradi izbočenja diskusov.

Namreč degeneracija diskusov je normalen postopek, medtem ko do bolečin v hrbtenici večinoma pride zaradi sklepov križnice, malih sklepov hrbtenice in nepravilnega položaja.

Napisala: Suzana Golubov, foto: Goran Antley

Lisa - 9/2014

Članek je objavljen v reviji
Lisa - 9/2014

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.