Ko ne ve nihče, ko si nihče ne more niti predstavljati … 

Kako čutiš in kaj misliš, kaj želiš in po tiho upaš, da se ti bo končno uresničilo. Ko ne ve, koliko in kako dolgo si se moral prilagajati in kako težko je bilo. Ko ne ve, kako dolgo nisi mogel biti to, kar si, in koliko truda si vložil, da ti je končno uspelo ali se vsaj zdi, da ti bo … Kadarkoli in v katerikoli situaciji. Ne more vedeti. Nihče. Niti sanjati se mu ne more. Tudi če je mogoče sam šel čez enako (ki to ne more biti) izkušnjo. Lahko je še tako prepričan, da ve, ne more vedeti.

Pa vendar se sem ter tja vedno najde kdo, ki vztraja, kako bi moralo biti, kako bi moral ravnati ti. Ker on pač ve. Celo ne samo, da bi bilo treba, ampak da JE treba. Ker drugače sploh ne more biti?! Ampak ne more vedeti. In če se še tako vztrajno izmika in upira, pot življenja ga slej ko prej pripelje do spoznanja, da ima vsak svojo pot in smer, v katero gre. Mogoče sreča koga in mu prisluhne, kar tako, pravzaprav še pomisli ne, zakaj prav njemu, in se na koncu zave, ali pa tudi ne, da mu še pred kakšnim dnevom ne bi prisluhnil niti v snu.

Zdaj pa naenkrat spozna, da je ta nekdo kar tako, mimogrede, zamajal njegovo trmasto (zdaj to ve) in vztrajno prepričanje. In se začne spraševati, kaj se je zgodilo z njim. Kot se lahko sprašujemo tudi mi. Vztraja pri svojem 'vem' zato, ker je negotov? Ker ima take izkušnje in si ne dovoli spremeniti mnenja, kaj šele da bi to ugotovil kdo drug? Ker bi se počutil majhen in nepomemben, če bi sprejel in verjel nekaj, proti čemur, to vsi vedo, je vedno bil? Ker bi se moral, kar je najtežje, prilagoditi? Čeprav … tu vendar ne gre za prilagajanje! Tu gre za komunikacijo in odločitev med sprejeti, zanikati in razumeti.

Pa še to se (mogoče) lahko vprašamo, zakaj zdaj verjame prav temu, zakaj ne tistemu prej? Ker mu zaupa ali ker so jima nevidne energije pomagale, da sta se srečala prav onadva?
Vedno bodo tisti, ki bodo sprejeli, tisti, ki bodo razumeli, in tisti, ki bodo zanikali in 'vedeli'. Kdo bi jih razumel, te zadnje?! Čeprav če bomo pogledali globlje in se po njegovi 'okolici' ozrli bolj pozorno, nam bo verjetno uspelo. Ne samo sprejeti, tudi razumeti. Včasih ali velikokrat celo prej kot njemu samemu. 

Liza - 44/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 44/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.