Ko si kupimo nov avto, nam za kasko zavarovanje ni težko odšteti kakšnih 800 evrov na leto, ko pa je treba zaščititi svoje dohodke oziroma delovno sposobnost, pa se marsikomu to zdi povsem brez smisla.

To je velika napaka, ki se je večina sploh ne zaveda, vse dokler ne pride do težav! Kako to spremeniti? Kakšno zaščito sploh potrebujemo skozi življenje?

Štiri vrste zaščite

“Vsak posameznik bi si moral izdelati načrt zaščite delovne sposobnosti, zdravja, življenja in premoženja. Ta mora ustrezati statusu, starosti, višini dohodkov in premoženju ter številu vzdrževanih družinskih članov. Če imamo zaščitena največja tveganja, potem je finančni stres občutno manjši,” nam je na nedavnem četrtem srečanju udeležencev Popolne finančne preobrazbe poslušalce opozoril osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek in dodal: “V praksi opažam, da do vseh tveganj žal nimamo enakega odnosa. Večini ni težko vsako leto plačati kasko zavarovanja za avto, svoje delovne sposobnosti, ki je za povprečnega Slovenca vredna pol milijona evrov, pa ne zaščitimo!” In to seveda ni edina napaka, ki jo naredimo pri zavarovanjih! Poglejmo zato, kako se ustrezno zaščititi pred največjimi tveganji.

Zaščita delovne sposobnosti zaradi nezgode ali bolezni

Sposobnost služenja denarja lahko izgubimo iz več razlogov, najpogosteje pa se to zgodi zaradi bolezni, in ne zaradi nezgode, kot je napačno prepričana večina ljudi. Med delovno aktivnimi prebivalci v Sloveniji, ki imajo težave bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi nezgode, je prvih okoli 86 odstotkov, drugih pa le 14 odstotkov. Ko pa po drugi strani pogledamo, kako so ti ljudje zavarovani, je slika povsem obrnjena. Večina se zavaruje za nezgodo, le manjšina pa za tveganja, povezana z boleznijo. Pri zavarovanju nekako velja pravilo, da če je cena zavarovanja nizka, je praviloma tudi verjetnost dogodka majhna in obratno. “V praksi moramo ravnati drugače, kot nas želi prepričati finančna industrija. Najprej je treba zaščititi tisto tveganje, ki je najbolj verjetno, ne pa tisto, kar se nam zdi poceni in dosegljivo ali kar nam ponujajo finančni ponudniki,” še pojasni Vezovišek. Ustrezno zavarovanje delovne sposobnosti nam torej zagotavlja, da bomo tudi po neugodni spremembi svojega življenja deležni podobnih prihodkov, kot smo jih bili vajeni pred nezgodo ali boleznijo. Če te zaščite nimamo, pa se lahko dohodki drastično znižajo. Invalidska pokojnina denimo je izjemno nizka. “Če imate recimo manj kot 18 let delovne dobe, ta znaša manj kot 300 evrov na mesec,” pravi Vezovišek.
In kako ugotoviti, kako se ustrezno zavarovati pred temi tveganji oziroma za kakšno zavarovalno vsoto skleniti zavarovanje? Gre za preprost izračun. “Pri izračunu kritja je treba upoštevati aktualno osebno bilanco stanja, povprečen mesečni dohodek, delovno dobo in potrebne spremembe bivalnega okolja, če izgubimo delovno sposobnost,” našteje osebni finančni svetovalec in pristavi: Mlajši je posameznik, večja je potrebna zaščita, saj ima pred sabo še vse aktivno življenje.”

Kaj pa življenjska zavarovanja?

Druga pomembna zaščita je zaščita našega življenja. “Ko sklepamo to zavarovanje, si mora vsak pri sebi najprej odgovoriti na dve vprašanji: Ali smo komu kaj dolžni in ali je kdo odvisen od naših finančnih prihodkov? Če je na obe vprašanji odgovor ne, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujemo. Če pa je odgovor na katerega od teh vprašanj da, potem to zavarovanje potrebujemo,” razloži Vezovišek. In v kakšni vrednosti priporoča sklenitev tega zavarovanja? “Treba je izračunati, koliko imamo premoženja, od njega pa potem odšteti obveznosti. Razlika med njima pomeni premoženje družine. Od tega je treba odšteti še izpad prihodka, od katerega so odvisni naši družinski člani. Tako dobimo priporočljivo zavarovalno vsoto za smrt.” Za življenjska zavarovanja velja, da je na trgu najbolj ugodno riziko življenjsko zavarovanje, kjer gre celotna premija, ki jo plačujemo, za zavarovanje. S temi zavarovanji lahko že z mesečnim plačilom okoli deset evrov, dosegamo visoke zavarovalne vsote. Toda finančna industrija nam precej raje prodaja kombinirane finančne produkte, ki so mešanica zavarovanja in varčevanja, kar pa pogosto zamegli preglednost celotnega produkta, predvsem pa se v teh produktih precej lažje skrijejo različni stroški.

100-odstotne zaščite ni!

Vsi torej potrebujemo zaščito. Ponudbe na trgu je veliko, toda izbrati moramo pametno in tisto, kar resnično potrebujemo, ne pa tistega, kar nam poskuša za vsako ceno prodati finančna industrija. Ob vsem tem pa se je treba tudi zavedati, da povsem 100-odstotne zaščite ni. “Treba je torej pazljivo preveriti, katera so naša največja tveganja in se zaščititi, kolikor se da,” svetuje Vezovišek. Ob tem pa biti vedno pozoren tudi na drobni tisk zavarovalnic oziroma njihove splošne pogoje, saj so pisani tako zapleteno, da jih številni pogosto ne razumejo.

Liza - 38/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 38/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.