Greste kdaj sami v lokal?

Na dan za počitek in odklop od vsakdanjosti, brez časopisa ali revije? Ko imate čas in vas nič in nihče ne priganja? In opazujete ljudi okoli sebe?

Danes je tak dan. Po deževni noči svež in za kar nekaj stopinj hladnejši kot še včeraj. Oblaki sicer še vedno prekrivajo nebo, toda tisti črni ne grozijo več, da se bodo usuli na nas, ki smo leno, ampak z veseljem pokukali iz svojih pregretih domov. Eni zadovoljni, drugi malo in veliko manj. Pa ne le zaradi vremena.

Gospa, ki grdo gleda. Je slabe volje samo danes? Ker je že zgodaj zjutraj dobila neprijeten telefonski klic ali je bolj črnoglede sorte vsak dan? Štiri živahne Nemke srednjih let na zajtrku, ki drobtinice stresajo lačnim vrabčkom. So pustile može doma ali so prijateljice, ki jih druži veselje do potovanja? Mlajši moški, ki za malo mizico dremlje, pred njim pa skodelica s kavo, ki se je že ohladila. Ker je po burni noči spal samo slabo uro ali zato, ker je delal vso noč? Mlajša ženska, ki nemo zre predse in se zdi, da ne ve, kako naprej v življenju, ali samo išče navdih za diplomsko nalogo ali knjigo, ki ji manjka le še razplet zgodbe? Fantek, ki gleda svoje nogice in se čudi, kako se premikajo, z njimi pa tudi on. Par z dvema velikima psoma, ki sta bolj lene sorte ali ob njiju ležita zato, ker tudi onadva uživata v hladnem jutru? Srečanje mlajše družine z njegovimi starši in dogovarjanje za skupno kosilo. Je vesela druženja tudi ona ali bi dan po dolgem dopustu in še daljši vožnji raje preživela doma sama s svojima dragima? Enako oblečen mlajši par. Ker jima je tako všeč ali ker sta se tako oblekla zgolj slučajno? Starejši gospod z velikim šopkom vrtnic. Ki ga nese svoji dragi gospe ali mogoče hčerki, ki ga je povabila na kosilo.

Tudi s tankočutnim opazovanjem 'od daleč' se lahko pričneta spoštovanje in sočutje. Do vseh in vsakogar, ne glede na barvo kože in las, kulturo in jezik, obleko, če počasi stopa sam ali zasoplo teče mimo nas s prijateljico, torbo, ki je še prazna in bo verjetno taka tudi ostala, prazne roke ali šopek rož v naročju, kolo, če se pripelje z njim, avto, ki se blešči ali se z njega lušči lak … Zakaj? Ker mogoče čez leta ali celo že čez nekaj ur ugotovimo, da se poznamo. In smo med seboj tako ali drugače povezani.

Liza - 36/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 36/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.