Tisti, ki ste bili že pri meni, verjetno veste, da kdaj v hecu rečem, da sicer imam čarobno palčko, ki bi v hipu uredila ali spremenila vaš partnerski odnos, a da je žal pokvarjena in da je treba za odnos resnično delati, ga negovati, zalivati, soustvarjati, da lahko potem raste, se razvija in nato osrečuje in zadovoljuje oba partnerja.

Zadnjič mi je stranka posrečeno povedala, ko takole maham s svojo čarobno palčko, da naj poiščem servis za njo, ker bi se nujno morala spraviti v red in da je prepričana, da bi ji zamah z delujočo paličico prav prišel. Sva se obe nasmejali, čeprav je v tem veliko resnice.

Ljudje smo na splošno narejeni, da iščemo bližnjice. Saj ste to zagotovo že sami opazili, kajne? Zakaj bi se nekaj matrali in trudili hoditi v fitnes ali redno v hribe, če želimo kakšen kilogram odvečne teže obtesati, če pa lahko pogoltnemo kakšen prašek ali kapsulo, ki naj bi nam 'preverjeno' uničili nekaj teže, mi bi pa bili sanjsko in pravljično vitki. No, in kar je še pogrošnih medijskih nategov. Vsi, ki skrbimo za lastno telo, da nam bo še dolgo služilo, vemo, da je potrebnega kar nekaj truda, previdnosti in pazljivosti pri prehrani in gibanju, da se počutimo zdravo in fit v svoji koži.

Zelo podobno je z odnosi. Če negujemo svoj odnos do sebe, se cenimo, opazujemo in zavedamo, kako in kdaj reagiramo in kako bi morebiti drugič lahko drugače, smo pripravljeni investirati vase in se zavedamo, da tudi sami oblikujemo polovico partnerskega ali katerega koli drugega odnosa. Ni nam težko razumeti tudi principa dela v odnosu z drugo osebo. Predvsem partnerski odnos je kritična točka, saj smo z nekom čustveno vezani, želimo si ga, a obenem kreiramo čustvene drame in situacije, v katerih prizadenemo ljubo osebo. In tako se lahko vrtimo v krogu po nekaj let. Se izčrpavamo in uničujemo ljubezen obeh.

Dama, ki si želi servis za mojo čarobno paličico, je visoko šolana, uspešna v svojem poklicu, stara približno trideset let ter v nekajmesečni sveži zvezi z ljubečim moškim. A ona vedno najde nekaj, da godrnja, in ob vsaki njegovi najmanjši potezi, ki ni po njeni volji, pade v jok. On jo debelo gleda, nekaj časa jo je tolažil in pač čakal, da jo mine histerični napad, zdaj pa se je počasi tudi že naveličal njenih dram in ga ne ganejo več. Ima jo rad, a se ne obremenjuje več s tem, kaj je narobe naredil, da je prizadeta, saj je vsak dan, ne glede na to, kaj naredi. Vedno najde nekaj, da ga obtoži. Dovolj ima, da je dežurni krivec, kar ji je tudi povedal in jo prosil, naj si najde strokovno pomoč, sicer ne bo več dolgo zdržal z njo, pa čeprav jo ima rad.

Zagatna situacija, kajne? Imata se rada, a ona ne more iz svoje kože, obenem pa se zaveda, da jo čaka korenita osebnostna preobrazba, za kar si želi učinka moje nedelujoče čarobne paličice. V njeni primarni družini je bilo vedno veliko drame, še zdaj je, četudi sta starša ostarela. Še vedno se zmerjata in na veliko obmetavata s čustvenimi smetmi, a sta na to navajena. Kot otrok je to gledala in ji je bilo neznosno težko, a nekako ima zapisano v lastnem programu, da četudi si žaljiv in nespoštljiv do drugega, ostajaš skupaj in nekako životariš naprej, kot si njena starša vedno znova oprostita vse čustvene napade in zlorabe. Naša dama težko dojame, da ima sama zdaj podoben odnos, vsaj kar se nje tiče, in da na drugi strani ni moški, ki bi to njeno čustveno izsiljevanje prenašal v nedogled.

Vidite, zelo hitro ponavljamo vzorce, ki smo jih absorbirali v otroštvu, in jih prenašamo naprej v lasten odrasel partnerski odnos. Prosim, razmislite tudi sami, dragi bralci in bralke, kako vi delujete v svojem odnosu in zakonu? Ali je vzorec kaj podoben tistemu, ki sta ga imela vaša starša?

Liza - 41/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 41/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.