Lepilo partnerskega odnosa je poleg komunikacije tudi spolnost. Ali se s tem lahko strinjate?

Pravzaprav sama uvrščam spolnost pod oddelek zdrave in pripadne komunikacije dveh različnih posameznikov, ki ju združuje čustveno stanje ljubezni oziroma v naši deželici se to imenuje 'imamo se radi'. Ko včasih povprašam par, ali se še vedno ljubita, se začneta v zadregi presedati in nekaj mencati, da nato izustita, da se imata še vedno rada. Ne vem, zakaj, a tako težko je izreči besedici 'ljubim te'.

Kakorkoli, razlika med pari, ki sobivajo v čustveno izpitem odnosu brez telesne bližine, se pravi seksa, in plačujeta vsak svoj delež položnic in posojil, vozita otroke okoli po dejavnostih in sta pravzaprav sostanovalca, in pari, ki živijo strasten partnerski odnos, je točno v lepilu, torej iskreni komunikaciji ter v postelji, ki redno škripa in s tem omogoča obema, da oblikujeta čustveno bližino in si s tem dajeta vedeti, da sta si pomembna, ljubljena, da si želita drug drugega tudi kot dva posameznika, gola in predana drug drugemu.

Ko se začneta iskreno pogovarjati, kaj in kako bi še poskušala in testirala v spolnosti, nekateri pari želijo skupaj dodatne popestritve. Seveda o tem ne govorijo na glas, saj je v naši deželici še vedno preveč pravoverne zaplankanosti, ki obsoja vse počez, kar ni v skladu z njihovim dojemanjem ljubezni, spolnosti in odnosov.

Nekateri pari se odločijo za svinger klube, kjer seksajo z drugimi spolnimi partnerji, nato pa oba potešena odideta skupaj domov ter na podlagi teh izkušanj doživljata strastne noči še dolge mesece. Drugi pari določijo pravila, kako imata lahko vsak druge spolne partnerje, poleg svojega, a se oba zavedata, da se morata teh pravil držati, saj je tanka meja med zgolj spolnostjo in čustveno navezavo na to drugo osebo. Tako običajno slišim, da imata dogovor, da domov, v svojo zakonsko posteljo, ne pripeljeta spolnih partnerjev, da si povesta, kdaj bo kateri odsoten, da se resno dogovorita, da si ne bosta dovolila se zaljubiti v to drugo osebo, s tem da si potem nekateri pari povedo vse podrobnosti, spet drugi imajo dogovor, da o tem ne govorita.

So posamezniki, ki se zaljubijo in ljubijo dve osebi hkrati. To je tako imenovana poliamorija, o kateri sem že pisala pred časom. Oblikujejo skupnost na primer ženske, ki ljubi oba moška, in onadva njo. Ženska seksa z obema in onadva to sprejemata. Seks je pogosto najvišja oblika izkazovanja ljubezni, smo ga pa žal pogosto porezali na nivo porno seksa, torej tako rekoč živalske potešitve, ki nima nobene zveze z ljubeznijo, pripadnostjo in nadgradnjo partnerskega odnosa. A ljudje smo pač različni, imamo preveč tabujev in zadržkov, ki so vezani na samo spolnost, ki običajno izvira iz prepričanj in stigme od naših prednikov, ki so živeli v času, ko se je spolnost še smatrala za nekaj umazanega in namenjenega zgolj nadaljevanju družine, torej rojstvu potomcev.

Menim, da smo v današnjih časih počasi že zreli za to, da ne obsojamo drugačnih spolnih praks, v katerih uživajo posamezniki in si tako popestrijo spolno in siceršnje življenje. To so lahko različne oblike igranja dominance in podrejenosti, prevzemanja različnih vlog, skupinski dogovorjeni seks in drugo, kar je namenjeno iskanju dodatnih dražljajev in pri mnogih parih tudi podžiganju njune strasti. S tem ni nič narobe. Prej kot si priznamo, da uživamo v nekaterih igricah ali ljubljenju z dvema osebama ali več njih, prej bodo padali zastareli tabuji. Še vedno pa menim, da naj si oba v partnerskem odnosu pogosto privoščita njuno ekskluzivno redno ljubljenje in seks, ki poživlja njun odnos, ju pomlajuje in seveda povezuje.

Liza - 44/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 44/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.