Tako kot imam rada železniške in avtobusne postaje, velika letališča, imam rada tudi pristanišča.

A prav posebej obožujem pristaniška mesta, ure in ure bi lahko sedela na kakšnem pomolu, gledala morje, ladje, ljudi, galebe …

Všeč sta mi tisti posebni kaos, mešanje vonjav, jezikov, ladijskih siren in ropota. Ne vem, ali se lahko v mestu sredi celine ustvari tako naravna mešanica in povsem spontan preplet ljudi vseh narodnosti, ras, ver, navad, začimb kot v velikem mestu ob morju.

Genova je eno od mojih najljubših italijanskih mest. Sicer obožujem Firence in Sieno, ki sem jih doživela pri sedemnajstih, še vedno bi si želela na študij v Bologno, odlično sem se imela kot študentka v Perugi in Rimu, vedno znova me prevzamejo Benetke, oh ja, saj res, ne pozabimo na Trst, ampak Genova – uf ja, ima mesto v mojem srcu takoj za Tasmanijo. Nora sem nanjo, na njene marmornate palače, velike trge, ozke ulice, kamnite cerkve, neskončno sprehajalno pot ob morju, mestne plaže, vasico Boccadasse, pristanišče s potniškimi ladjami, večjimi od našega bloka. In seveda – nori promet, kjer kraljujejo motoristi in motoristke, pa športni duh prebivalcev Genove, saj se zdi, da vsi tekajo, kolesarijo in plavajo od jutra do večera, če slučajno ne jedo pice in pijejo vina.

Potem je tukaj ta mešanica ljudi, ki me na neki način pomirja, da se v bistvu imamo lahko vsi fino, če se malo potrudimo. Vem, da to govorim na pamet, saj sem si prebrala kar nekaj člankov v lokalnih časopisih, kjer domačine vznemirja preveliko število tujcev, ki zavzemajo stari del mesta, a vseeno mi je všeč legendarna ulica Via San Luca, kjer so s svojimi trgovinami in kuhinjami močno zastopane afriške države, kjer je judovska trgovina zraven mesarja Palestinca, kjer vsi sedijo pred svojimi trgovinicami in glasno modrujejo v številnih jezikih in na koncu najdejo neko skupno debato v italijanščini. In ko se iz mesta spustiš v pristanišče, v zavetju velikega akvarija kartajo Filipinci in imajo svojo zabavo s karaokami in dobro hrano Korejci.

Saj vam pravim, lahko bi sedela na pomolu, gledala, uživala in poslušala. Zagotovo ste že doživeli, ko včasih enostavno pridete v mesto, kjer se počutite dobro in sproščeno, pa niti ne veste, zakaj. No, tako se jaz počutim v Genovi. Doma.

Liza - 31/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 31/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.