Nimam se za kakšnega velikega zaspanca. Pravzaprav imam obratno težavo kot večina ljudi – ne morem spati in zjutraj prej prezgodaj kot prepozno vstajam.

In ne, te težavice ali luksuz (ker ima moj dan več budnih ur kot običajen), kakor pač želite, niso prišle s staranjem, kot radi vsi modrujejo–vlečejo se mi že od majhnih nog. Enostavno se mi ne spi, edino zvečer na kavču, takrat se mi zdi, da včasih padem v pravo kratkotrajno nezavest.

Zagotovo se vam je že zgodilo, da ste gledali televizijo ali brali knjigo in brez opozorila ali želje zaspali, po domače – kinknili. Običajno zaspim podprta z levo roko, tako da mi cela teža glave in zgornjega dela telesa počiva na moji ubogi, mali rami. Lani sem celo tolikokrat zaspala na kavču, naslonjena na levo roko, da sem si resno poškodovala ramo in še danes pazljivo delam veliko vaj in gibov (ampak še vedno se mi redno dogaja, da zaspim na tej isti, občutljivi ramici). No, skratka, vrnimo se k moji delni nezavesti ali neuglednemu kinkanju, ki me povsem nenapovedano doleti na kavču. Spanec je sicer sladek, veliko huje je, ko se zbudim.

Po navadi se tako ali tako pred domačimi delam, da ne spim, zato kar lebdim na mestu, moči nimam, da bi se odpravila v kopalnico in se umila za noč, do postelje se mi zdi neskončno daleč. Velikokrat potem kar obsedim ali obležim na kavču, se smilim sama sebi, razmišljam, da bi kar tam preživela noč in se resno prepričujem, da ena noč, prespana z lečami v očeh, pa res ne mora biti nekaj strašno hudega. Moje telo je popolnoma prilepljeno na kavč in moja volja do budnega stanja in premikanja je daleč nekje stran od mene. Skratka, potem se seveda vedno prisilim, da vstanem, opravim vsaj higienski minimum za odhod v posteljo, a po stari navadi – če sem že pokonci, ne – mimogrede začnem še pomivati kozarce, pospravljati kopalnico, pobirati nogavice po 'otroški' sobi, in seveda … se popolnoma predramim in ponovno zaživim.

Potem grem sicer na silo v posteljo in berem, a sem od tistih nekaj desetih minut tako naspana, da moram prav na silo ugasniti luč in zapreti oči. Ne vem, pravzaprav ne razumem, kaj se mi zgodi na kavču, zakaj tam takoj utonem v spanec in zakaj bedim v postelji in pravzaprav je bolj na mestu vprašanje – zakaj ne grem v posteljo, ko sem zaspana do nezavesti. Je to feng šuj ali bioenergija, ne vem, me pa močno boli rama in preberem veliko knjig. Kako pa kaj vi in kavč?

Foto: Shutterstock

Liza - 19/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 19/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.