Sem ženska, ampak trenutno nič več ne razumem, posebej ne žensk. Ali pa jih, saj ne vem, vseeno sem ženska. Morala bi nas razumeti.

Po eni strani se v ZDA, zdaj tudi v Veliki Britaniji, največje in najbogatejše zvezdnice današnjega časa s stisnjenimi pestmi, ustanavljanjem društev, črnimi oblekami in jeznimi tviti borijo za svoje pravice za naprej in nazaj. Glasno kričijo, da je potekel čas, poimensko so se lotile vsakega moškega, ki jim je podelil kakšen udarec po zadnji plati ali jih je uščipnil v lička. In ja, seveda, ne želim zmanjšati pomena njihovega boja – ja, dogajale so se še veliko hujše stvari, edino, česar ne razumem, je, zakaj so nekatere tudi več kot 30 let molčale. Ampak to sredi Ljubljane, daleč od Hollywooda težko razumemo. Sama ne prenesem ne opolzkih šovinističnih vicev ne pokroviteljskega dotikanja moških.

Ne prenesem, da kdo nepovabljen vstopi v mojo intimo. Že pri štirih letih sem povsem spontano z nogo izbila zob sosedu, ki mi je kukal pod krilo, pa čeprav sem jih potem slišala od dedka. A sem od takrat imela mir. No, vseeno se mi zdi, da ljudje prevečkrat pozabljamo, da smo le živali z razvitimi možgani, in da pač vsako osvajanje in dotik še nista poskus posilstva, ampak včasih čisto zares le igra med dvema spoloma. Seveda nimam nič proti, če močne ženske postavijo moške na svoje mesto, pa čeprav je to le en meter stran od njihovih zadnjic in prsi. Na živce mi gredo naduti in prostaški moški, ki mislijo, da si zaradi moči in denarja lahko vse privoščijo. Potem pa je tukaj druga plat žensk. Že nekaj let množično vzdihujejo ob vseh nadaljevanjih filma 50 odtenkov sive (in drugih izpeljav črne), kjer moški ves čas dominira nad žensko in ona se mu praktično brez upiranja predaja in ga uboga. Si večina žensk v resnici želi dominantnega, čednega moškega, ki ji deli ukaze?

Ali pa to navdušenje nad turškimi telenovelami, nad glavnim junakom, črnim Kemalom, ki ima sicer zares krasne, temne oči, ampak vseeno je on šef svoje sestre, punce, ljubice … v serijah vlada popoln patriarhat in ženske dejansko ubogajo moške. Ampak serijo gledajo ženske? Saj vam pravim, narobe svet.

Ženske si želijo biti enakopravne, ampak le, ko se njim zahoče. Očitno jih še vedno večina sanja o princu na belem konju, ki jo bo popeljal na svoj grad, jo zasul z diamanti, ji nudil lepo, udobno življenje ter jo bo neskončno ljubil do konca dni. Ženske so nore na pravljice in v pravljicah zares ni videti preveč lepo, da je princesa veliko močnejša, večja, odločnejša, bogatejša, pametnejša od svojega nebogljenega princa ...

Liza - 10/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 10/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.