Gibali naj bi se vsi ljudje, saj to krepi zdravje in imunski sistem, še posebno pa otroci, pri katerih športna aktivnost pomembno vpliva na njihov telesni in duševni razvoj ter preprečuje številne bolezni.

Redno gibanje otroku pomaga pri razvoju mišic, kosti in sklepov ter (fino)motoričnih sposobnosti, kar posledično vpliva tudi na otrokovo duševno stanje. Ker bolje razume in pozna svoje telo, ga tudi bolje obvladuje, zato pridobiva samozavest in pozitivno samopodobo, ima boljše umske sposobnosti (hitreje si zapomni snov, ima boljšo koncentracijo ...) in se nasploh počuti bolje.

Otroci, ki se dovolj gibljejo in zdravo prehranjujejo, preprečujejo tudi razvoj kroničnih bolezni, kot je debelost, pogosto pa športno aktivnost prenesejo tudi v poznejša življenjska obdobja.

Koliko gibanja?

Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi se otroci pošteno razgibali vsak dan po eno uro.

Pošteno pomeni, da se pri tem oznojijo, zadihajo in imajo hitrejši srčni utrip, zato naj bi bilo razgibavanje intenzivno in spreminjajoče, saj različne vaje različno vplivajo na telesno pripravljenost in zdravje: šport, ki vpliva na razvoj mišične mase (košarka, kolesarjenje, tek ...), se razlikuje od vadbe, kot je joga, ki na začetku krepi otrokovo gibljivost in sprošča.

Na splošno se fantje gibljejo več kot deklice, bolj kot individualni športi jih zanimajo skupinski, deklice pa imajo raje šport, pri katerem ni veliko telesnega stika z drugimi in ne potrebujejo toliko moči za doseganje svojih športnih ciljev (vsaj na začetku ne). Deklice privlačijo tudi športi, ki vsebujejo estetsko noto, kot so balet, ples, ritmična gimnastika.

Kako začeti?

Na otroke lahko vplivamo pri izbiri športne dejavnosti, še bolje pa je, če mu dajemo zgled, saj je to po besedah Urške Križaj Božič, učiteljice joge za otroke in avtorice knjige Pravljična joga, najbolj učinkovito: "Vztrajno in sistematično vadim jogo pred svojimi otroci. Včasih me sploh ne vidijo, še večkrat pa me opazujejo in se mi pridružijo, saj izbiram vaje, ki jih nato lahko izvajamo skupaj. Zelo uživajo ob tem, moj cilj pa je, da bi spoznali, koliko dobrega prinese joga, in da bi se k temu pozneje lahko tudi vračali."

Seveda imajo tudi otroci svojo besedo, saj jih mora gibanje veseliti in zanimati, kar je pri manjših otrocih (do približno desetega leta) povsem naravna potreba, s katero spoznavajo svet in sebe, v adolescenci pa jih zanimanje nekoliko mine, ker imajo preveč dela sami s seboj. A če imajo v sebi zasajeno športno seme, se bodo k rekreaciji ali športu najverjetneje vrnili. Na otrokovo športno aktivnost zelo vpliva tudi šola, ki poleg vzgoje ponudi tudi najrazličnejše športne krožke, znano pa je, da nekaj minut gibanja med šolskimi urami vpliva na učni proces in boljši uspeh.

Kaj storiti, ko se otrok začne upirati gibanju, kar se običajno zgodi v obdobju pubertete? "Vztrajati na silo je najslabše, kar lahko storimo, saj tako otroku lahko marsikaj priskutimo. Svojih otrok nikoli ne silim k nečemu, česar nočejo, saj to nima smisla. Če ne uživajo in ne počnejo tega s srcem, kakšno korist bodo potem imeli? Raje jim dam čas, da sami ugotovijo, kaj hočejo, kar se prej ali slej tudi zgodi," strne Urška K. Božič.

Pripravila: Katja Golob