Dobri prijatelji poslušajo naše tegobe, nam pomagajo premakniti težko omaro in delijo nasvete, kadar se znajdemo v težavah.

Vsaka toliko časa pa se zgodi, da se v težavah znajdemo prav zaradi prijatelja. Spoprijateljimo se z osebo, ki šele sčasoma razkrije svojo pravo naravo. Odnos postane težaven, neposredne rešitve ni, na svoj življenjski ritem pa imamo zdaj prisesano osebo, za katero sumimo, da nas vleče v brezno svoje novo odkrite pošastne osebnosti. Kaj naredimo?

Pogosto imamo v svojem ožjem krogu prijateljev kakšne, ki smo si jih pridobili v začetnih fazah socializacijske poti. Recimo v osnovni ali srednji šoli. Takrat, ko smo se šele razvijali v svoje končne različice in so naše osebnosti bile bolj ali manj opredeljene z glasbenimi preferencami in količino flanelastih srajc. Te prijatelje smo potem privlekli s seboj v svoja odrasla življenja in takrat končno začeli spoznavati njihovo dejansko osebnost.

Tako nekega dne z dolgoletnim prijateljem sedimo na kavi, ko nas nenadoma prešine, da ta prijatelj ni več niti senca človeka, kot smo ga nekoč poznali. Izkušnje v času odraščanja so ga očitno mutirale v neko jezno, cinično, zagrenjeno bitje, ki laja na natakarje, neprestano benti čez bivšo in za hobi zaničuje naše dosežke. Odkrijemo, da se s tem človekom družimo le še iz rutine in priročnosti, čeprav je vsako snidenje tako neprijetno, da bi ga po nekaterih standardih lahko kvalificirali za zlorabo. Takrat je čas za umik.

Previdnost ni odveč

Nestabilen in toksičen prijatelj je v številnih pogledih celo slabši kot sovražnik. Sovražnik ohranja distanco, toksični prijatelj pa je znotraj našega osebnega prostora. Je blizu in zato smo ob njem še bolj ranljivi. Ker je vendarle to nekoč morda bil čisto soliden primer prijatelja, ta oseba zdaj ve o nas veliko več, kot bi videl tipičen sovražnik. Ima delikatne podatke. Recimo to, kako ste se neko noč tako napili, da ste na poti do doma izgubili čevlje. In to, da ste nekoč spali z dekletom nekega drugega prijatelja. Ali pa nekaj bolj verjetnega in manj neprimernega – recimo to, da razmišljate o menjavi službe, pa to, da se že mesece utapljate v prepirih s partnerjem ali partnerico. Pozna naše šibkosti in je zato še toliko bolj nevaren.

Zato tradicionalna metoda odganjanja neprijetnih ljudi, sestavljena iz zamahovanja z roko, in rafalnega nizanja domišljeno sestavljenih kletvic, tu ne deluje. Ena od bolj miroljubnih idej, ki so jo ponudili v nekem spletnem blogu na podobno tematiko, je bila, da osebo zbrišemo iz seznama Facebook prijateljev. Kar je, po mojem skromnem mnenju, približno tako učinkovito, kot če se ob vdoru morilca v hišo z odejo pokrijemo čez glavo. Ker najprej – kdo sploh še uporablja Facebook? In potem naslednji pomislek – ne bomo s tem že tako napornega človeka le še bolj ujezili in se postavili v položaj, ko bomo mogoče že ob naslednjem klicu morali zagovarjati to malo dejanje?

Rešitev je v strateškem odmikanju

Če je kdaj opravičljivo, da lažemo kot bančnik pred komisijo, je to takrat, ko želimo iz svojega življenja odplakniti toksično osebo. Najlažje tako, da se izmišljujemo razloge, zakaj nimamo časa za druženje. Kava popoldne? Oprosti, ne morem, sem obljubil stricu, da ga obiščem v zaporu. Se dobimo za vikend? Ne bo šlo, imam rezerviran termin za delavnico učenja proizvodnje sira in drugih mlečnih izdelkov. Kaj pa v četrtek? Joj, ravno kuham rižoto po novem receptu.

Namen je, da nas z zmanjševanjem osebnega kontakta toksični prijatelj vedno manj vidi kot osebo in vedno bolj kot le idejo. Ker idejo se enostavneje pozabi kot pa realnost. Če bo šlo vse po načrtih, bomo kmalu tako le še meglena silhueta nekje v ozadju njegovega spomina. "Hm, nisem nekoč imel prijatelja, od katerega sem si lahko izposojal denar in obenem žalil njegove življenjske odločitve?" Posledično bo on potem v življenju našel drugo fiksacijo za stresanje svoje negativnosti, nam pa bo stalo več časa za delavnice izdelovanja sira in drugih mlečnih izdelkov.

Držite se načrta

Včasih popolno izogibanje ni mogoče. Morda s prijateljem delamo v isti službi, morda smo si skorajda sosedi ali pa je on le vajen, da se brez vnaprejšnje napovedi pojavi na naših vhodnih vratih, kar resno zamaje tisti izgovor, da smo štiri tedne odsotni, ker na Kitajskem pomagamo pri kotenju panda medvedkov. Zato je včasih lažje le prenehati ustrezati željam in pričakovanjem našega toksičnega prijatelja. Naj vam ponudim nekaj praktičnih in že preverjenih nasvetov:

  • Če rad zahaja v specifičen lokal, vedno predlagajte njemu odročno in nevšečno lokacijo.
  • Če se želi družiti pri vas doma, predlagajte ogled filma, ki mu zagotovo ne bo všeč.
  • Če imate prijateljico, ki se rada napaja na govoricah, spreminjajte temo na vreme in dogodke v zadnji epizodi The Biggest Loserja.

Cilj je konsistentnost. Ker pri slabih prijateljih nas prej ali slej vedno ujame tista misel, da so se mogoče spremenili. Ljudje preveč radi dajemo tudi deklarirano najslabšim ljudem dodatne priložnosti. Kar poglejte politiko, kjer vedno znova volimo ljudi, ki so nas že ničkolikokrat razočarali. Smo pač narejeni tako, da se po nekaj časa spomnimo le na lepe stvari in rečemo, da ta oseba niti ni tako slaba in da bo zdaj mogoče drugače. Da bo toksični prijatelj v novi rundi nenadoma postal razumevajoč in prijazen. Kar pa je tako, kot da čakamo, da mačka, ki jo imamo doma, nenadoma začne lajati le zato, ker bi raje imeli psa.

Ne pozabite – prijateljstvo mora biti pomembno, izpolnjujoče, zabavno in spoštljivo. Kot pri vsakem drugem odnosu bodo tudi v najboljših prijateljstvih trenutku stresa in nestrinjanj, a končni rezultat mora biti stanje brez občutkov krivde, zlorabe ali zaničevanja. Prijatelje naj bi imeli zato, da nam je v življenju bolj udobno in radostno. Vse, kar to ni, ni prijateljstvo. In tega preprosto ne potrebujete.

Foto: Profimedia

Liza - 15/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 15/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.