Ko v življenju naletimo na resnejše težave, nam običajno od nekod zadoni nasvet, da naj se o tem s kom pogovorimo.

Kar je stoodstotno dober nasvet, a vsaj tako generičen, kot če bi rekli, da naj vzamemo neko zdravilo. Pogovori, ki jih imamo, ko se nam življenje spremeni v osebni pekel, zahtevajo previden pristop, sicer se hitro znajdemo v situaciji, ko slušatelj sredi naše razlage začne kričati, nato pa pobegne in ga nikoli več ne vidimo. In to se lahko zgodi, če se pogovarjamo z napačno osebo.

Ludje smo večinoma programirani tako, da drugim ljudem ne zaupamo kar tako. Skozi zgodovino smo se očitno naučili, da veliko tvegamo že, ko osebi na drugi strani šumečega zvočnika zaupamo, da nam bo v papirnato vrečko pravilno zložila naročilo s krompirčkom in omakami, kaj šele, če potrebujemo nekoga, da nas posluša, ko govorimo o svojih življenjsko pomembnih problemih. Med odraščanjem zaupanje v druge ljudi krojijo naši nestanovitni najstniški odnosi. Takrat se nam v enem trenutku zdi, da imamo kup prijateljev, že v naslednjem pa vidimo, da ko imamo resne težave, se nam ti prijatelji posmehujejo, nas ignorirajo ali pa nam povedo, da naše težave tako ali tako niso pomembne. Ker včasih se pač zgodi, da si izberemo toksične prijatelje.

Najstniško lekcijo potem apliciramo na vsakdanje življenje, a nas v iskanju pravih zaupnikov čaka nova past. In to je, da preprosto izberemo popolnoma napačno osebo za razlaganje nekega našega specifičnega problema. Izbrati moramo namreč človeka, ki ve nekaj o situaciji, čez katero se trenutno prebijamo, ki ima morda izkušnje ali znanje s tega področja. Če imamo težave z denarjem, verjetno ne bomo o tem jamrali prijatelju, ki je tik pred tem, da izgubi stanovanje in začne živeti v škatli pod mostom. Kot se o taistih težavah verjetno ne bi pogovarjali s kakšnim bogatim fantičem, rojenim v zajetno dediščino in prepričanje, da si vsi ljudje lahko kupijo hišo, če le ne bi tolikokrat na dan šli na kavo.

Za resne pogovore moramo izbrati ljudi, ki jim bo naša zgodba blizu. Ki so nekaj podobnega že doživeli ali pa imeli izkušnje s tovrstnimi peripetijami. Ne samo zato, ker bodo ti ljudje ponudili najbolj realen nasvet, ampak tudi zato, ker so edini, ki bodo lahko rekli: “Ja, totalno te razumem.“ In že to človeku v težavah ogromno pomeni.

… pogovor začnemo ob napačnem času

Kdaj je pravi trenutek, da načnemo pogovor o specifičnem problemu, ki ga želimo deliti s prijateljem ali prijateljico? Najbrž ne čisto na koncu snidenja, po dveh urah lakotnega čvekanja o vseh serijah, ki jih gledata, in vseh znancih, ki sta jih srečala, in po 15 ponovitvah vprašanja 'In, kako pa kaj drugače?', ko se ona že kobaca v avto in so njeni možgani že izklopljeni in nikakor ne pripravljeni, da nenadoma procesirajo vaš problem, ki ga prej ves čas niste upali omeniti. So torej bolj ali manj očitni trenutki, ki so popolnoma neprimerni za načenjanje težkih pogovorov. A obstaja enostavna rešitev, kako preverite, ali je vaš prijatelj pripravljen poslušati vaše jadikovanje. Preprosto ga vprašajte.

Dolgoletne prijatelje sicer znamo kar dobro prebrati in že vnaprej predvideti, kdaj je pravi trenutek za razkrivanje lastnih težav. Se pa lahko zgodi, da kakšne stvari ostanejo skrite tudi našim še tako izurjenim senzorjem. Morda je prijatelj depresiven, pa tega ne kaže zelo izrazito, morda v tišini predeluje kakšne čisto svoje težave ali pa je preprosto preveč utrujen, da bi zdaj poslušal vašo težko zgodbo. Zato je najbolj varna poteza, če naprej povemo, da se želimo pogovoriti o nečem zelo pomemben in nato še pobaramo, ali je zdaj mogoče dober čas za to. Ko storimo to nadvse odraslo potezo, pa moramo biti tudi spoštljivi in razumevajoči, če je odgovor 'ne' – in počakati na boljši termin.

… se vedno samo pritožujemo

Če težko najdemo prijatelja, ki je pripravljen poslušati naše težave, se morda razlog skriva v dejstvu, da se pravzaprav že tako ali tako ves čas pritožujemo. Kot da je celotno naše življenje le ena gromozanska katastrofa, kjer se problemi vrstijo drug za drugim in nobenega nismo sposobni rešiti brez dolgoveznega tarnanja. Če se vam zdi, da ogromno jamrate, tvegate, da se vaši prijatelji že lep čas sprašujejo, ali vam je res tako slabo ali pa to nenehno pritoževanje le izkoriščate za pridobivanje pozornosti. Seveda je to lahko zelo nepravičen zaključek, a drugi ljudje ne morejo filtrirati vaših problemov drugače kot z ugibanjem. In sčasoma se lahko zgodi, da vas le zagledajo, kako korakate proti njim, in si že mislijo: “Joj, kaj je pa zdaj spet narobe?”

Zavedati se morate, da pogovor s prijateljem ni zdravilo za težave. Je samo eden od korakov v procesu, ki pa ga ni pametno pretirano izkoriščati. Včasih se resda zgodi, da je pogovor dovolj, največkrat pa je zaupanje težav nekomu drugemu le katalizator za nadaljnja dejanja, ki jih morate opraviti sami. Ker na koncu dneva se boste morali sami dvigniti s kavča in si poiskati službo, najti novo stanovanje ali končno preboleti bivšo oz. bivšega. Zato naj prijatelji ne bodo samoumevni mehanizmi za tolaženje, ampak le opora, ki jo uporabite, kadar je to res primerno.

… nikoli ne razkrijete srečnega konca

In potem še zadnji razlog – vsi prijatelji zvesto poslušajo vaše težave, ampak potem nikoli ne izvedo, kako se je zadeva razpletla. Ljudje pa obožujemo srečne konce. Najbolj seveda obožujemo srečne konce, v katerih smo tudi sami sodelovali. Zato je skorajda obvezno, da prijatelju, ki vas je ure in ure poslušal v razkrivanju vseh vaših težav, poročate, kako se je obnesel njegov nasvet in kako se je vaša situacija na koncu razpletla – še posebej, če je imela srečen konec.

Občutek, da si lahko nekomu pomagal, je edinstven in katarzičen. Če pa vi nikoli ne poveste, kako so se stvari zaključile, vaši prijatelji nikoli ne izkusijo tega občutka, ampak le poslušajo o tem in onem problemu. Zato se le zahvalite, če je bil prijateljičin nasvet za vaš turobni odnos, da raje začnite spati z njegovim bratom, dejansko uporaben in vam je popolnoma obrnil življenje na bolje. Ker si vsi sodelujoči zaslužimo dočakati zaključno špico težkih zgodb naših prijateljev.

Fotografija: Shutterstock

Liza - 33/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 33/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.