Ko govorimo o pristopu moških k spogledovanju z ženskami, govorimo o sistemih. O pravilih. O strategijah.

Vendarle je ta večni lov tako fascinanten, da se o tem pišejo knjige, analitične kolumne in kujejo ljudske pripovedke, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Kar pomeni, da bi v stoletjih, če ne tisočletjih tovrstnih praks moški že morali vedeti, kaj deluje in kaj ne. A kot kaže, še kar živimo v zmoti. In to potrjuje tudi znanost. Problem namreč ne tiči toliko v sofisticiranih pristopih, ki so jih razvili kakšni res pretkani ženskarji, ampak v tem, da proti moškim delujejo čisto običajne prakse spogledovanja, pa tega tudi na pogorišču lastnih neuspelih pecanj ne znamo identificirati. Ker gre za nekaj tako preprostega, vsakdanjega in neškodljivega, kot je recimo …

Pogovarjanje

Vsem moškim zelo znana situacija – v nočnem klubu ugledaš čudovito dekle, nad katero se potem skrivoma sliniš nekje v kotu in vztrajno zlivaš po grlu šote jegra, dokler nisi zadovoljivo opogumljen, da si drzneš pristopiti. V arzenalu imaš nabor prvovrstnih duhovitih opazk, ki bi – po tvojem lastnem mnenju – očarale tudi najbolj izbirčne princeske, na obrazu pa nasmeh zmagoslavja, ki ne dovoli, da bi ona lahko v kateremkoli trenutku rekla 'ne'. In se začne.
Pogovor odpreš z nekaj preverjenimi enostavčnimi komentarji, ki se hitro razvijejo v orkan spogledljive energije. Čutiš, da se tvoja tarča odziva in na hitro sklepaš, da so ti odzivi pozitivni, zato nadaljuješ v polnem zamahu, verjameš v zmago in popoln zaključek večera. Potem pa se ona nenadoma začne odmikati. Zdi se, da med vama nastaja neki nevidni zid. Da se povezava izgublja. Pet minut pozneje se tvoje besede le še opotekajo iz ust in lovijo njen hrbet, medtem ko se ona brez slovesa podaja v drugo smer.

Če bi tej situaciji sledili kot zunanji opazovalec, bi hitro videli, kje je bila težava. Moški je bil namreč prepričan, da kot vešči kovač besed spretno zapeljuje lepo damo, a se je v resnici vse, kar je povedal, slišalo kot nekoherentno blebetanje. In če ste moški, ki se je kdaj počutil neumnega, ko se pogovarja z lepo žensko, brez skrbi – niste edini. Znanost je namreč pokazala, da bolj ko nam je ženska, s katero imamo interakcijo, všeč, bolj bebavi postajamo. Celo tako zelo, da nismo sposobni ozavestiti niti najbolj enostavnih informacij (če bi nas takrat vprašali po domačem naslovu, na primer, verjetno ne bi znali odgovoriti), prav tako pa gre k vragu naš spomin.

Znanstveniki pravijo, da zato, ker smo v lovu na ženske moški zelo 'reproduktivno orientirani', kar je seveda akademsko leporečenje za dejstvo, da moški mislimo samo na seks in se nam zato možgani popolnoma zameglijo.

Podajanje komplimentov

Vedno so nas učili, da ženske rade slišijo komplimente. Zato smo že malega prepričani, da so komplimenti zagotovljena pot do skupnega snidenja v postelji. Temu primerno jih uporabljamo kot skrivno orožje – ko je njen obrambni oklep že spuščen in je že pokazala nekaj zanimanja, zapečatimo uspešno opravljeno interakcijo z dobro namerjenim komplimentom o njenem videzu. A že trenutek pozneje ona odhiti nazaj k prijateljicam, kjer se ob precenjenih koktajlih hihitajo in norčujejo iz tvoje obutve.

Kako se je to lahko pripetilo? Kot kaže, je ženskam resnično mar, da jih moški vidimo kot nekaj več kot le par dobrih prsi. Vem, šokantno. Pritrdijo celo znanstveniki, ki so leta 2009 v neki študiji spletnih strani za zmenke odkrili, da ima moški več možnosti zavrnitve, če ženski pove, da je privlačna. Sploh če uporabi besede, kot so 'vroča', 'seksi' in 'lepa'. Kaj pa deluje? Očitno to, da moški pokaže zanimanje za njene hobije, najljubše stvari, dogodke iz preteklosti in podobne reči, ki nas ob uvodnem spoznavanju po pravici povedano niti ne zanimajo kaj dosti.

Ples

Moški so stoletja snubili ženske prek plesa, kajne? Ples je potemtakem preverjena aktivnost, ki pozitivno vpliva na to, da nas izbrano dekle do konca večera sprejme kot potencialnega partnerja. Zato moški plešemo. A največkrat le, če smo ustrezno opogumljeni s pomočjo alkoholnih substanc, vse do točke, ko se na plesišču počutimo kot finalisti šova Zvezde plešejo, pa četudi smo v resnici videti kot žrtve težjega epileptičnega napada. A nič hudega. Nekje globoko v sebi čutimo, da bo naš ples pritegnil zamišljeno lepotičko na robu lokala, ki bo v naših robotskih gibih opazila in vzljubila svobodnjaško dušo, ki si le želi uživati življenje.

Žal ni tako. Znanstveniki so potrdili, da so obupni plesni gibi ženskam signal, da je moški slab spolni partner. Baje naj bi nekje v podzavesti ženske slabe plesne gibe razumele kot znak, da ima moški nizko stopnjo testosterona, kar posledično pomeni, da na popolnoma biološki ravni ni najboljši genetski izbor za razplod. Kar seveda pomeni, da je za moške ples v javnosti zelo tvegano početje, pa čeprav se na prvi pogled vsa plesišča v nočnih klubih zdijo kot orgija, ki se bo vsak čas zgodila.

Da je novica še slabša, potrjujejo dodatne študije, ki pravijo, da se učinek slabega plesanja z leti še slabša. Koliko fotrov poznate, ki odlično plešejo? No, vidite. Vsi imajo približno iste arhaične gibe, pa čeprav je kateri med njimi nekje v sedemdesetih letih morda čisto zares bil slovenska reinkarnacija Freda Astaira. A ker so že davno prek svojega seksualnega vrhunca, je večina njihovih plesnih poskusov kot neprijetna mešanica nerodnosti in artritisa. Zato se zdi, da je ples soliden izbor za pecanje zgolj za mlade, prožne mladeniče, za vse preostale pa je verjetno bolj varno, da mirno stojimo ob šanku in ob ritmu glasbe le tapkamo s stopalom.

Fotografija: Profimedia

Liza - 37/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 37/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.