Zdravje

Genetsko testiranje za sladkorno bolezen tipa 2

Sladkorna bolezen tipa 2 spada med bolezni, za nastanek katerih imajo geni velik vpliv, vendar lahko z ustreznim ravnanjem še vedno bistveno vplivamo na sam nastanek bolezni.

Sladkorna bolezen je ena izmed najpogostejših bolezni na svetu, saj za njo boleha 2.8% svetovne populacije. Za tipom 2 zboleva kar 80-90% vseh bolnikov s sladkorno boleznijo. Bolezen se večinoma razvije po 40. letu starosti, največkrat okoli 55 leta. Število primerov raste. Znanstveniki predvidevajo, da se bo v 15 letih število bolnikov podvojilo. Razlike v svetu so velike, saj imajo na primer nekatera indijanska plemena veliko pogostnost, v nekaterih predelih Afrike pa je pogostnost nizka. Razlike gredo tako na rovaš različnih genetskih osnov, kot tudi vplivov okolja.

Nastanek bolezni

Vzrok v nastanku sladkorne bolezni tipa 2 je v zmanjšanem delovanju in učinku inzulina na celice. To se lahko izraža na treh ravneh:

  • kot nepravilno izločanje inzulina iz trebušne slinavke
  • kot odpornost celic na inzulin
  • kot nepravilno izločanje glukoze iz jeter

Pomembno vlogo imajo geni, saj je pojavnost bolezni med enojajčnimi dvojčki skoraj popolna. Poleg genetskih vzrokov obstajajo tudi drugi dejavniki tveganja, ki povzročajo nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Mednje spadajo debelost (več kot je v telesu maščobnega tkiva, bolj so celice odporne na vplive inzulina), premajhna telesna aktivnost, diabetes v družini, diabetes v nosečnosti in prediabetes. To je stanje, ko gre za povečan nivo glukoze v krvi, ki pa še ni dovolj visok za diagnozo diabetesa.

Sladkorna bolezen tipa 2 spada med bolezni, za nastanek katerih imajo geni velik vpliv. Heritabilnost teh bolezni je relativno visoka, vendar običajno ne presega 50%. Geni velikokrat določajo prirojene napake, na katere okolje nima velikega vpliva, vendar lahko z ustreznim ravnanjem še vedno bistveno vplivamo na sam nastanek bolezni.

Več o sladkorni bolezni tipa 2 si lahko preberete na spletni strani www.geneplanet.si, kjer se lahko odločite tudi …

Zdravje

Alergija na cvetni prah

Kaj alergično stanje lahko poslabša?

Stres

Ameriški Znanstveniki, ki so se lotili raziskave kako vpliva stres na samo alergijo so ugotovili, da hormoni stresa povečajo število lgE-jev – proteinov v krvi, ki sprožajo alergijske reakcije na zunanje dejavnike. Zato je smiselno, da se v času, ko cvetijo rastline, na katere ste alergični, kolikor je le možno izognete stresu. To bo oblažilo alergijski nahod.

Kajenje

Kajenje občutno poslabša alergijske bolezni, prav tako pasivno kajenje. Zato je dobro, da se izogibate tako samemu kajenju, kot tudi prostorom v katerih se kadi. Kadar to ni možno, pa se takoj ko pridete domov umijte in iz prostora v katerem se zadržujete odstranite obleke, ki ste jih imeli na sebi.

Alkohol

Glede na študije Danskih raziskovalcev, imajo tisti, ki vsak teden uživajo alkohol, kar tri odstotke več možnosti, da bodo imeli težave s senenim nahodom kar čez vse leto. Problem je namreč v tem, da alkohol spodbuja izločanje tkivnega hormona histamina, ki je aktiven pri agresivnih alergijskih reakcijah. Z drugimi besedami povedano, pogosto uživanje alkohola bo pri tistih ki so alergični na cvetni prah, pospeševalo alergijske procese pri senenem nahodu in astmi, pa tudi pri kožnih alergijah.

Lončnice

Poleg dreves, trave in zunanjih rastlin lahko alergijo sprožijo tudi lončnice. Če se vam dogaja, da se vam v očeh naberejo solze in začnete kihati kadar se približati kakšni lončnici, ste najverjetneje nanjo alergični. Kar 75% ljudi, ki trpijo za alergijo na cvetni prah, je alergičnih vsaj na eno lončnico, za najbolj problematične pa naj bi veljale orhideje, sobne palme, fikusi in drevesa življenja.

Odlašanje s protialergijskimi zdravili

Ker protialergijska zdravila zavirajo izločanje histaminov, so ta najbolj učinkovita kadar jih začnete jemati še preden je alergija v polnem izbruhu in so vaše oči že vnete in rdeče, ter vas žgečka in srbi v nosu, kihanje pa se …