Kvaliteta življenja

Ohranite vitalnost do pozne starosti

Ljudje se staramo na različne načine. Naj še tako pazimo na zdravje, prinaša starost velike spremembe v organizmu. Pogostokrat je najprej na udaru vid. Pred očmi se pojavljajo mravlje, vidno polje se zmanjšuje, ostrina vida se slabša.

V starosti se slabi sluh, še posebej za visoke frekvence, kar je pogosteje pri moških, kot pri ženskah. Prav tako se s starostjo spreminjata tudi vonj in okus, na kar je potrebno biti pozoren pri pripravi hrane.

Mišična masa se v starosti zmanjša skoraj za tretjino, kar močno vpliva na vitalnost telesa. Zato se pri starejših ljudeh znižuje telesna višina – celo preko 10 cm. Menja se tudi mineralna sestava kosti. Kosti izgubljajo kalcij, postajajo tanjše in bolj krhke, kar povečuje nevarnost nesreč in zlomov. V menopavzi se lahko pri ženskah pojavi osteoporoza, enako velja za moške v andropavzi.

Na vitalnost in energičnost vpliva tudi manjša absorbcijska kapaciteta pljuč, saj starejši ljudje vse težje dihajo zaradi zmanjšane elastičnosti pljuč. Vnos kisika je manjši, prav tako količina izdihanega ogljikovega dioksida. Zato je zelo pomembno, da starejši ljudje vadijo pravilno dihanje po nasvetu zdravnika ter se čimveč sprehajajo na svežem zraku.

Velja rek, da je človek toliko star, kot so njegove arterije. Cirkulacija krvi se slabša, arterije postanejo neelastične in zamašene, kar vpliva na povišanje krvnega tlaka, ki je razlog za številne resne bolezni. Visoka raven holesterola v krvi v kombinaciji s povišanim krvnim tlakom je lahko vzrok za možgansko kap ali srčni infarkt ter vpliva na slabše delovanje ledvic.

Masa jeter upada in pretok krvi skozi njih se zmanjšuje. Jetra lahko postanejo zamaščena, kar je vzrok za mnoge bolezni. Dnevno je pomembno popiti vsaj 2 litra vode.

Masa možganov se s starostjo zmanjša za 7 do 10%. To zmanjšanje ni vedno povezano s slabšim stanjem možganskega tkiva, saj je znano da preostale možganske celice, …

Hrana

Kako narediti domače kislo mleko

Sveže, domače mleko lahko zelo enostavno predelamo.

Kislo mleko, skuta, jogurt

Če nam sveže mleko slučajno ostane, ga nikoli ne zavrzimo. Iz njega se da na zelo enostaven način narediti izredno veliko proizvodov, ki nam bodo v veselje, osvežitev, namesto malice, predvsem pa bodo ti proizvodi skrbeli za naše dobro počutje.

Kislo mleko

Sveže mleko, ki ga nismo porabili, enostavno pustimo na toplem mestu v plastični ali lončeni posodi, prej kot v dveh dneh se bo samo skisalo in bo primerno za osvežitev. Če želimo proces kisanja pospešiti ali pripraviti več kislega mleka naenkrat, v trgovini kupimo kislo mleko (ne jogurt). Pol litra vlijmo v 3 litre svežega mleka. Vsebino postavimo na toplo mesto in prej kot v enem dnevu bomo dobili kislo mleko. Kislo mleko nato postavimo v hladilnik. Za osvežitev nam bo na voljo približno naslednja dva dneva, če ga ne bomo porabili, pa iz njega naredimo sveži sir oziroma domače skuto.

Sveži sir – skuta

Kislo mleko (1 liter) prelijemo z 1 litrom vrele vode in ko se vsebina dobro ohladi, jo odcedimo skozi gazo ali gosto mrežo. Skuta je po odcejanju pripravljena za uporabo. Uporablja se za različne namene: jemo jo slano, slano z različnimi dodatki, sladko, sladko z dodatkom sadja, lahko jo uporabimo tudi za kuhanje.

Jogurt

Jogurt je proizvod, ki se dela iz pasteriziranega mleka. Zaradi tega mleko prekuhajmo. Ni potrebno, da mleko popolnoma zavre, dovolj je, da temperatura preseže 74° C.

Po prekuhavanju se mleko mora ohladiti na manj kot 40° C (test s prstom – ko ne peče, je mleko primerno za začetek dela). V en liter vmešajmo en navaden jogurt iz trgovine. Vsebino postavimo v pečico, ki naj bo ogreta na 50° C. Ogreto pečico ugasnite in v njej pustite posodo z jogurtom. Po 12 urah (preko noči) bo sveži jogurt …

Zdravje

Genetsko testiranje za sladkorno bolezen tipa 2

Sladkorna bolezen tipa 2 spada med bolezni, za nastanek katerih imajo geni velik vpliv, vendar lahko z ustreznim ravnanjem še vedno bistveno vplivamo na sam nastanek bolezni.

Sladkorna bolezen je ena izmed najpogostejših bolezni na svetu, saj za njo boleha 2.8% svetovne populacije. Za tipom 2 zboleva kar 80-90% vseh bolnikov s sladkorno boleznijo. Bolezen se večinoma razvije po 40. letu starosti, največkrat okoli 55 leta. Število primerov raste. Znanstveniki predvidevajo, da se bo v 15 letih število bolnikov podvojilo. Razlike v svetu so velike, saj imajo na primer nekatera indijanska plemena veliko pogostnost, v nekaterih predelih Afrike pa je pogostnost nizka. Razlike gredo tako na rovaš različnih genetskih osnov, kot tudi vplivov okolja.

Nastanek bolezni

Vzrok v nastanku sladkorne bolezni tipa 2 je v zmanjšanem delovanju in učinku inzulina na celice. To se lahko izraža na treh ravneh:

  • kot nepravilno izločanje inzulina iz trebušne slinavke
  • kot odpornost celic na inzulin
  • kot nepravilno izločanje glukoze iz jeter

Pomembno vlogo imajo geni, saj je pojavnost bolezni med enojajčnimi dvojčki skoraj popolna. Poleg genetskih vzrokov obstajajo tudi drugi dejavniki tveganja, ki povzročajo nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Mednje spadajo debelost (več kot je v telesu maščobnega tkiva, bolj so celice odporne na vplive inzulina), premajhna telesna aktivnost, diabetes v družini, diabetes v nosečnosti in prediabetes. To je stanje, ko gre za povečan nivo glukoze v krvi, ki pa še ni dovolj visok za diagnozo diabetesa.

Sladkorna bolezen tipa 2 spada med bolezni, za nastanek katerih imajo geni velik vpliv. Heritabilnost teh bolezni je relativno visoka, vendar običajno ne presega 50%. Geni velikokrat določajo prirojene napake, na katere okolje nima velikega vpliva, vendar lahko z ustreznim ravnanjem še vedno bistveno vplivamo na sam nastanek bolezni.

Več o sladkorni bolezni tipa 2 si lahko preberete na spletni strani www.geneplanet.si, kjer se lahko odločite tudi …

Zdravje

Alergija na cvetni prah

Kaj alergično stanje lahko poslabša?

Stres

Ameriški Znanstveniki, ki so se lotili raziskave kako vpliva stres na samo alergijo so ugotovili, da hormoni stresa povečajo število lgE-jev – proteinov v krvi, ki sprožajo alergijske reakcije na zunanje dejavnike. Zato je smiselno, da se v času, ko cvetijo rastline, na katere ste alergični, kolikor je le možno izognete stresu. To bo oblažilo alergijski nahod.

Kajenje

Kajenje občutno poslabša alergijske bolezni, prav tako pasivno kajenje. Zato je dobro, da se izogibate tako samemu kajenju, kot tudi prostorom v katerih se kadi. Kadar to ni možno, pa se takoj ko pridete domov umijte in iz prostora v katerem se zadržujete odstranite obleke, ki ste jih imeli na sebi.

Alkohol

Glede na študije Danskih raziskovalcev, imajo tisti, ki vsak teden uživajo alkohol, kar tri odstotke več možnosti, da bodo imeli težave s senenim nahodom kar čez vse leto. Problem je namreč v tem, da alkohol spodbuja izločanje tkivnega hormona histamina, ki je aktiven pri agresivnih alergijskih reakcijah. Z drugimi besedami povedano, pogosto uživanje alkohola bo pri tistih ki so alergični na cvetni prah, pospeševalo alergijske procese pri senenem nahodu in astmi, pa tudi pri kožnih alergijah.

Lončnice

Poleg dreves, trave in zunanjih rastlin lahko alergijo sprožijo tudi lončnice. Če se vam dogaja, da se vam v očeh naberejo solze in začnete kihati kadar se približati kakšni lončnici, ste najverjetneje nanjo alergični. Kar 75% ljudi, ki trpijo za alergijo na cvetni prah, je alergičnih vsaj na eno lončnico, za najbolj problematične pa naj bi veljale orhideje, sobne palme, fikusi in drevesa življenja.

Odlašanje s protialergijskimi zdravili

Ker protialergijska zdravila zavirajo izločanje histaminov, so ta najbolj učinkovita kadar jih začnete jemati še preden je alergija v polnem izbruhu in so vaše oči že vnete in rdeče, ter vas žgečka in srbi v nosu, kihanje pa se …