Potovanje v pravljično filmsko vas – mestece Drvengrad oziroma ogled tega in nadaljevanje poti z muzejskim vlakom po ozkotirni železnici Šarganska osmica mimo slikovitih predelov v Višegrad ter na koncu še vožnja z ladjo skozi zeleno sotesko reke Drine je nadvse pravljično doživetje, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.

Na poti, kjer sta združena človeška domišljija in mati narava ter dodan nostalgični pridih preteklosti, se z lahkoto prepustiš iztrgati iz vsakdanjika. Etnološka vas Drvengrad (nem. Küstendorf), ki spada pod občino Užice, je med planoto Zlatibor in reko Taro na hribu Mećavnik nad Mokro Goro v Srbiji. Zgrajena je bila leta 2003 po zamisli filmskega režiserja Emirja Kusturice za potrebe snemanja njegovega filma Život je čudo (Življenje je čudo). Je kot manjše mesto, saj ima vse, kar mesto potrebuje, med drugim tudi mestna vrata in glavno ulico. V Drvengradu se od leta 2008 vsako leto odvija mednarodni filmski in glasbeni festival Kustendorf. Mestece oziroma vasica se med mednarodnim filmskim festivalom spremeni v mesto filma in glasbe, ne manjka pa niti svetovnih filmskih in glasbenih zvezd.

Ob reki Drini je mnogo vikendov, nekateri so tudi kar na vodi. Reka Drina je med ljudmi poznana tudi kot Zelenika (Zelenka), zaradi svoje posebne barve. Nastaja od dveh bistrih rek, Tare in Pive, ki se zlivata v Šćepan polju v Črni gori. Dolga je 350 km, večji del toka je obenem meja med Srbijo in Bosno. Znana je po splavarjenju pa tudi po hidroelektrarnah.

V Drvengradu ima svoje leseno domovanje z notranjim in zunanjim bazenom tudi režiser Emil Kusturica. Kot rečeno, pa ima mestece vse, kar mora imeti: kavarne, bar in slaščičarno, hotel, športno dvorano in teniška igrišča, apartmaje in restavracije, frizerski salon, otroški vrtec, gledališče, knjižnico ... tudi zapor. Ulice pa imajo zelo zanimiva imena, vsekakor po osebah, ki so svet zaznamovale s svojim udejstvovanjem, vsaka na svojem področju: po igralcu Miodragu Petroviću – Čkalji, režiserju Federico Felliniju, režiserju Ingmarju Bergmanu, kung fu borcu Bruceu Leeju, teniškemu igralcu Novaku Đokoviću. Tudi trgi so poimenovani po znanih osebnostih, kot so izumitelj Nikola Tesla, igralec in režiser Nikita Mihalkov … 

Vožnja z ladjo iz Višegrada po reki Drini, ki vijuga in prehaja skozi zeleno sotesko do Perućaca, je zelo atraktivno doživetje. Plovba se zaključi pri hidrocentrali Perućac, zaradi katere je nastalo akumulacijsko jezero Perućac.

Sprehod po mestecu oz. vasi spremljajo nenavadni detajli, kot so makete ladij, stari modeli avtomobilov, številne fotografije na fasadah, staro stilno pohištvo, nenavadne skulpture. Vasica je slikovita in nadvse zanimiva, Fondacija za arhitekturo iz Bruslja pa jo je proglasila za najboljši arhitekturni projekt zadnjih let v Evropi.

Na zahtevo nekaj navdušencev iz Društva Šarganska osmica so obnovili najatraktivnejši odsek stare proge, ki je bila ukinjena leta 1974, od Mokre Gore do postaje Šargan Vitasi. Zanimivost proge pa je, da so le z izgradnjo proge v obliki osmice lahko zagotovili premagovanje 300 m višinske razlike, dolžina odseka pa je 15,44 km. Vlak pelje skozi 22 tunelov in prek petih mostov.

Muzejski vlak, ki se imenuje Nostalgija, vozi le še kot muzejsko-turistična znamenitost, prebija pa se prek prelaza Šargan, skozi slikovito sotesko reke Rzav, skalne previse in tunele. Proga ima pot v obliki številke osem, zaradi česa jo imenujejo Šarganska osmica.

Progo Mokra Gora–Višegrad so odprli leta 1925, bila je del proge Beograd–Sarajevo–Dubrovnik. Danes gre za obnovljen odsek nekoč delujoče ozkotirne železnice Šarganska osmica, ki je speljana ob slikoviti planoti Zlatibor skozi naselje Mokra Gora, ki je od meje z Bosno in Hercegovino oddaljena le 15 km.

V centru vasi je s kamnom in lesenimi železniškimi pragovi tlakovan trg, okrog katerega so razporejene pravljične brunarice, ki so prinesene iz okoliških hribov, nekatere pa celo iz Republike Srbske. Brunarice so stare od 80 do 120 let in seveda restavrirane. Preostale brunarice so narejene iz iglavcev z bližnjih planin, postavljene pa so na kamnite temelje.

Foto: Goran Antley

Liza - 22/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 22/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.