Lendava s četrtino prebivalstva madžarske narodnosti, ki je blizu meje z Madžarsko in dvojezičnim šolstvom ter javnimi službami, je najbolj vzhodno mesto v Sloveniji.

Nad naseljem stoji Grad Lendava, v katerem sta muzej in galerija, za katero velja, da ima zadnja leta najbolj obiskane razstave iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti v Sloveniji. Že sama lega mesta in bližina Madžarske, Hrvaške ter Avstrije pa mesto in okolico bogati z različnimi multikulturnimi vplivi, kar bo mesto tudi izkoristilo s kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025, seveda s skupaj s Hrvati, Madžari in Avstrijci.

Lendava bo k projektu EPK 2025 v sodelovanje povabila 25 partnerskih mest iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, od tega jih bo pet sodelovalo tesneje. S projektom želijo zadržati mlade, narediti lokalno okolje prijazno, seveda tudi s pomočjo investicij. Zadnja anketa pa prav tako kaže, da kar 77 odstotkov občanov projekt dobro pozna in ga tudi podpira.
Lendava pa je po zaslugi tedanjega predsednika Slovenije dr. Danila Türka svetovno prestolnico bograča, tako jo je namreč leta 2011 razglasil. Tukaj so tudi Lendavske toplice in če vse skupaj še zaokrožimo z mehkimi vinorodnimi griči Lendavskih Goric, nad katerimi kraljuje razgledni stolp, je dovolj, da v nas zbudi željo po raziskovanju tamkajšnjega okoliša.

Načrte za posebno stavbo Gledališke in koncertne dvorane Lendava je narisal priznani madžarski arhitekt Imre Makovecz (1935–2011), v svetu priznan kot zagovornik organske arhitekture. Dvorano, ki je bila zgrajena leta 2004, v pritličju in galeriji preddverja krasijo kipi akademskega kiparja Ferenca Királyja. Sicer pa je za arhitekta Imra Makovecza značilno, da so si njegovi projekti med seboj popolnoma različni, oblike in značaj pa poskuša približati naravnim organizmom ter vsebovati enako dozo skladnosti.

Cerkev svete Trojice stoji na griču sredi vinogradov nad Lendavo v Lendavskih Goricah. Nekoč je tukaj stala vojaška utrdba, ki jo zaradi njene lege niti Turki (16. in 17. st.) niso mogli zavzeti. Iz hvaležnosti je družina Gludovac na griču postavila Cerkev svete Trojice, v kateri je naravno mumificirano truplo. Po legendi je to kapetan Mihael Hadik, eden od junakov, ki se je boril proti Turkom. V resnici pa so v krsto z letnico 1733 položili k večnemu počitku Mihálya Hadika, očeta vojskovodje Andrása Hadika, čigar mrtvo telo se je v apnenčasti zemlji naravno mumificiralo. Mumija je nepoškodovana in posušena, na njej ni sledi balzamiranja, zaradi česa spada med čudeže narave.

Razgledni stolp Vinarium Lendava, zgrajen na griču v Lendavskih Goricah, je visok 53,50 metra, projektiral ga je Oskar Virag. Stolp ima na vrhu zastekljen razgledni prostor, od koder seže pogled na štiri države: Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo.

Sinagoga v Lendavi je osrednji judovski muzej Slovenije. Prva sinagoga v Lendavi je delovala v 18. stoletju, v današnji obliki pa je bila kot verska zgradba zgrajena leta 1866, ki je danes poleg mariborske edina v Sloveniji. Kot sakralni objekt je sinagoga delovala do leta 1944, v 90. letih 20. stoletja in v prvem desetletju novega tisočletja pa je bila sinagoga prenovljena. Danes so v njej razstave in prireditve. Na ogled ponuja tudi stalno spominsko razstavo o lendavskih in pomurskih Judih ter stalno razstavo Ognjeni zvitki izraelskega grafika in slikarja Dana Reisingerja.

Z razstavo grafik Stvarjenje in Biblija v Galeriji – Muzeju Lendava belorusko-francoskega slikarja židovskega rodu Marca Chagalla, ki bo na ogled postavila 135 grafik do 31. oktobra, nadaljujejo cikel Velikani svetovne likovne umetnosti. Gre za veliki opus enega najvidnejših in samosvojih slikarjev 20. stoletja, ki ga umetnostna zgodovina opisuje kot umetnika, ki je vplival na surrealizem.

Imre Makovecz je v detajle in strukturo zgradbe vnesel elemente zgodovine in mitologije kraja.

Nad starim delom mesta stoji Lendavski grad. Prvotni grad so zgradili v 12. stoletju, skozi stoletja je grad večkrat spremenil svojo podobo, predvsem v času vladavine rodbine Bánffy. V tistem obdobju so na tem območju pustošili Turki, ki jim lendavskega gradu ni uspelo zavzeti. Zadnjo večjo spremembo je grad doživel v 19. stoletju, ko so ga temeljito obnovili. Od leta 1973 v grajskem poslopju deluje zavod Galerija – Muzej Lendava, za katero velja, da ima zadnja leta najbolj obiskane razstave iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti v Sloveniji. V galerijski zbirki sta shranjeni likovna dediščina lendavskih umetnikov in zbirka umetnin, ki so nastale v okviru tradicionalnih mednarodnih likovnih kolonij.

 Foto Goran Antley