Voda in steklo sta vsekakor rdeča nit Rogaške Slatine in razlog, da se je glas o njej slišal dlje kot v deseto vas.

Sicer pa velja prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban Peter Zrinjski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki naj bi leta 1665 bil na lovu v okolici Rogaške.

Steklarska zbirka v Aninem dvorcu

Ime Rogaške Slatine je v svet ponesla tudi tradicija izdelave kristalnih, steklarskih izdelkov Steklarne Rogaška. Steklarska zbirka v Aninem dvorcu je posvečena tej tradiciji.

Kristalna dvorana

Rogaška je že stoletje svetovno poznana tudi po Kristalni dvorani v Grand Hotelu Rogaška. Prvotna dvorana, Ferdinandova dvorana, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja med prenovo Zdraviliškega doma. Opremljena je bila s čudovitimi beneškimi lestenci, neprecenljivimi slikami in impresivnimi marmornatimi stebri. Gostila je znana imena; obisk cesarja Ferdinanda, leta 1846 nastop svetovno znanega pianista Franza Liszta … Očarala je še enega cesarja, Franza Josepha I., ki je v Kristalni dvorani leta 1910 praznoval svoj rojstni dan. Žal je med njegovim praznovanjem dvorana pogorela, toda samo po dveh letih so jo prenovili in jo poimenovali Kristalna dvorana. Glavna atrakcija dvorane so slike avstrijskega slikarja Schröterja iz leta 1912. Med dragocenosti dvorane spada še pet ročno izdelanih kristalnih lestencev iz Steklarne Rogaška.

Ker je imel težave z jetri, so mu kmetje priporočili pitje vode iz vrelca v bližini farne cerkve sv. Križa. Zrinjski je čudežno ozdravel in hkrati poskrbel za sloves tako imenovane svetokriške mineralne vode. Zdravilišče so ustanovili leta 1803 štajerski deželni stani na čelu z deželnim glavarjem, grofom Attemsom, prodajala pa se je tudi mineralna voda, ki jo je bilo mogoče kupiti na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, v Grčiji in celo v Egiptu. Prihajali so člani števlnih vladarskih družin, med njimi družine Habsburg, Bonaparte, Bourbon, Obrenović in Karađorđević, visoko plemstvo, kot so bili Windischgraetzi in Liechtensteini ...

Domoznanska zbirka v Aninem dvorcu

Precejšnji del vsebine v Aninem dvorcu predstavlja Domoznanska zbirka ustvarjalca in zbiratelja Nanija Poljanca. Biser njegove zbirateljske strasti pa je zagotovo ena največjih zasebnih zbirk na svetu o dinastiji Karađorđević – kraljeva zbirka. Razstavljenih je veliko redkosti, med njimi pisma jugoslovanskih kraljev in drugih pomembnežev tega obdobja, lepo ohranjeni portreti članov družine, njihovi osebni predmeti, redke fotografije, dokumenti in skice, manšetni gumbi kralja Petra II. in denar tistega obdobja ...

Medical center Rogaška

Zdravilišče obiskujejo predvsem bolniki, ki potrebujejo rehabilitacijo po boleznih prebavnega sistema in metabolnih boleznih. Dvanajstnadstropna stavba je opremljena s sodobnimi medicinskimi napravami za diferencialno diagnostiko, sodobno hidroterapijo, fizikalno in elektroterapijo.

Pegazov spomenik

Legenda o nastanku Rogaškega vrelca je zapisana in upodobljena v bakrorezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687. Podoba v knjigi prikazuje, kako bog Apolon Pegazu naroča, naj na mestu blizu Rogatca in cerkve sv. Križa udari s kopitom in tako odpre Roitschocrene, rogaški vrelec. Pegaz je tako postal simbolni stvarnik rogaške mineralne vode in simbol občine Rogaška Slatina, ki ga je umestila v svoj grb in zastavo, v neposredni bližini zdraviliškega jedra pa je bila leta 2008 postavljena Pegazova ploščad s Pegazovim spomenikom slikarja in kiparja Vasilija Ćetkovića Vaska.

Spomenik grofu Ferdinandu Attemsu

Bronasto poprsje dunajskega kiparja Leopolda Kislinga, posvečeno ustanovitelju zdravilišča grofu
Ferdinandu Attemsu, štajerskemu deželnemu glavarju, so postavili leta 1828. Velja za najbogatejši figuralni klasicistični spomenik v Sloveniji.

Hidroterapija

Stara Hidroterapija, higiensko kopališče, zgrajeno leta 1904, je imelo v preteklosti že dve predhodnici. V času prve svetovne vojne so na južno fasado naslonili razkuževalnico, pozneje so v stavbo naselili pralnico. Danes je stavba prenovljena.

Zdraviliški dom – Grand hotel Rogaška

Prvi zdraviliški dom v Rogaški Slatini so zgradili leta 1813. Povsem drugačno podobo kaže čelna fasada drugega zdraviliškega doma v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1847 so v čast avstrijskemu cesarju Ferdinandu in cesarici Ani odprli prekrasno svečano dvorano z visokimi korintskimi stebri in lestenci, ki so se lahko kosali z razkošnimi evropskimi dvori. Toda leta 1910 je drugi zdraviliški dom pogorel. Takoj po požaru so začeli graditi tretji Zdraviliški dom. Odprli so ga leta 1912, kakor tudi gledališče. Zdraviliški dom je že od nekdaj bil počitniško bivališče cesarja Franca Ferdinanda in kralja Petra ter skladatelja Franza Liszta. Dandanašnji pa v kristalni dvorani Zdraviliškega doma prirejajo kulturne in druge prireditve, najodličnejša je Anin ples, najbolj prestižni ples v štajerski regiji.

Hotel Aleksander

Nasproti Zdraviliškega doma so leta 1906 postavili hotel višje kategorije. Najprej so ga poimenovali po nadvojvodi Janezu, pozneje tudi Hotel Esplanade, Excelsior, nato Aleksandrov dom in Hotel Soča, danes se imenuje Hotel Aleksander.

Železničarski dom – občina

Stavba, v kateri je danes sedež občine Rogaška Slatina, je bila zgrajena v letih 1913 in 1914. Svoje prvotno ime je dobila po bližnji železniški progi, obenem je združenje železničarjev omogočilo gradnjo, leta 1921 pa je stavbo kupila Občina Rogaška Slatina.

Anin dvor

V Aninem dvoru, kulturno turističnem središču, očara osrednja prireditvena dvorana, okrašena s kristali, ki visijo s stropa in zaves ter tako pripovedujejo zgodbo o steklu in vodi, ki sta izoblikovala Rogaško Slatino. Anin dvor se ponaša še s Steklarsko zbirko, ki nas seznani z vsemi fazami nastajanja kristalnega stekla. Prav tako z bogato Grafično zbirko švicarskega mecena Kurta Müllerja ter z Domoznansko zbirko zbiratelja Nanija Poljanca kakor tudi s parkovno zbirko, kjer lahko občudujete avtohtone drevesne vrste iz parkovnih površin Rogaške Slatine, medtem ko je Vodna zbirka posvečena vodi.

Foto: Helena Kermelj, Ulrich Schrader

Liza - 8/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 8/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.