Berete ta članek, ker nimate volje, da bi se končno lotili tistega projekta za službo ali faks?

Imate doma stacionarno kolo, ki že nekaj let služi le kot dodatni obešalnik za cunje? Ali ob ideji, da bi neko jed pripravljali dlje kot 10 minut, nemudoma pomislite, da bi mogoče raje naročili dostavo hrane? Če ste na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno, potem dobrodošli v mojem svetu, kjer se lenoba razume kot umetnost bivanja. Pa vendarle – če lenoba ni sprejemljiva, zakaj je tako privlačna?

Splošno družbeno prepričanje je, da se moramo leni ljudje počutiti slabo, saj je lenoba ne le stanje čiste odvratnosti, ampak celo eden izmed sedmih smrtnih grehov. Biti len je nesprejemljivo, in če gre verjeti splošnim opazkam, ključni vir neproduktivnosti in slabih rezultatov. A kot kaže, je to pravzaprav zmotno mišljenje, saj sem po rekreativnem raziskovanju vzrokov za lenobo odkril, da je biti len pravzaprav esencialni del človeške narave. Zato vas bom popolnoma razumel, če boste na neki točki tega članka odložili revijo, ker je branje daljših tekstov prevelik napor.

Nismo vsi enako leni, smo pa vsi nagnjeni k lenobi

Seveda bi bilo zmotno trditi, da smo vsi ljudje leni, saj vsi poznamo nekaj tistih nadležnih ljudi, ki so se s svojo inteligenco znali upreti evolucijskim temeljem in so danes visoko funkcionalni predstavniki naše družbe. Ob njih se vsi drugi počutimo še slabše, sploh ko nam ob svojih izjemnih dosežkih povedo, da je vse na tem svetu dosegljivo, če se le stvari lotimo zagnano in predano. Kar je verjetno res, kajne? Ne.

Kot kaže, je bila naša biološka sestava skozi razvoj vrste usmerjena v prid tistim, ki so raje lenarili, kot pa tistim, ki so štirikrat dnevno metali priložnostno ošiljene veje v gigantske mamute. To se sprva morda zdi kot čisti paradoks, saj bi lažje verjeli, da je imel tisti pračlovek, ki se mu ni ljubilo pospešiti koraka, da vsaj zbeži pred lačnim panterjem, dokaj neobstoječe možnosti za razplod. A znanstveniki pravijo, da je bilo v tistih časih bolj pomembno znati varčevati z energijo, saj jamski človek v bistvu ni nikoli vedel, kdaj ga čaka naslednji obrok. In če se je izkazalo, da je bil v nekem obdobju ulov bolj skromen, je dlje preživel tisti, ki je več posedal po jami, kot pa tisti, ki je v prazno poskušal ujeti neobstoječ plen in brez potrebe kuril dragocene kalorije.

Prevrtimo tisoče let v sedanjost. Vmes smo rutinirano tekanje po stepah zamenjali za večurno sedenje na pisarniškem stolu in potem večurno ležanje na kavču, medtem ko možgani še vedno dajejo signal, da je trud nujni del preživitvenega mehanizma. Namreč – naši možgani se od jamskih časov še niso prilagodili na svet Netflixa in supermarketov, ampak vztrajajo pri urniku jamskega človeka. Ta pa je obstajal v času, ko se kakšni daljnosežni načrti niso sprejemali, saj je bila predvidena življenjska doba izven jame okvirno 45 minut. Zato so naši prapredniki vedno stremeli k instantni gratifikaciji, kar je nekoč pomenilo potešiti lakoto, danes pa to pomeni ležati na kavču z banjico sladoleda v naročju. Zato smo tudi pogosto usmerjeni v stvari, kjer se obeta takojšnji rezultat, in zato je ustvarjanje kompleksnih načrtov in potem uresničevanje teh načrtov tako zahtevno. Ampak, hej, kriva je biologija!

Lenoba kot stereotip

Lenoba se danes uporablja kot mehka psovka, ki jo nameniš ljudem, za katere si prepričan, da živijo preveč udobno življenje. Ne čepite v službi 14 ur na dan? Nimate vsak dan popolnoma pospravljenega stanovanja? Je vaš avtomobil videti kot odpadek na štirih kolesih? Nekdo bo zagotovo zaključil, da ste verjetno leni. Sicer lahko skomignete in si mislite svoje, a zadeva postane nekoliko bolj nadležna, ko se pripisuje kar celim skupinam ljudi.
Recimo debelim ljudem, ker je najlažje verjeti, da so debeli ljudje debeli zato, ker se jim ne ljubi potruditi, da ne bi bili debeli. Čeprav obstaja kopica drugih razlogov, ki lahko vodijo do prekomerne telesne teže (celo to, če ste bili rojeni s carskim rezom), se debelost razume kot lenoba, kar pogosto vodi do diskriminacij na delovnih mestih in celo pri ustvarjanju novih družbenih vezi in prijateljstev.

In seveda se lenoba pogosto pripisuje revnim ljudem, ker ljudje, ki imajo dovolj denarja, često predvidevajo, da tisti, ki ga imajo precej manj, preprosto niso dovolj zavzeti in ne delajo dovolj. Ugibajo, da zgolj cele dneve ležijo na kavču, igrajo videoigre in izpopolnjujejo kriterij superlenosti. V Ameriki so recimo naredili raziskavo, ki je pokazala, da kar 43 odstotkov ljudi meni, da bi si revni ljudje lahko našli zaposlitev, če bi si to resnično želeli, ne glede na vse druge okoliščine.

Združeni v lenosti

Čeprav radi trdimo, da so milenijci najbolj lena generacija v zgodovini človeštva, smo dejansko bolj leni postali čisto vsi. Z izboljšano kakovostjo življenja več spimo, več gledamo TV, manj delamo, v službi imamo več odmorov in pogosteje med delom visimo na družbenih omrežjih. Ta lenoba pronica celo v naš prosti čas in pogosto preprečuje, da bi počeli stvari, ki nas v resnici veselijo. Pazite to – več kot 60 odstotkov ljudi laže, da so prebrali knjige, ki jih v resnici niso. Večina ljudi deli članke na spletu, pri katerih so prebrali samo naslov in uvod. Kar 90 odstotkov igralcev videoiger nikoli ne konča iger, ki jih igrajo. In 30 odstotkov ljudi se ne more dovolj osredotočiti, da bi lahko pogledali filmsko klasiko, kot je Boter. Postali smo tako leni, da se nam ne ljubi niti uživati.
Vendarle pa sem na začetku članka obljubil, da bom govoril v prid lenobi. Zato sem tisto najslajše prihranil za konec. Namreč – lenoba je v resnici pogonsko sredstvo napredka. Skorajda vsak izum je narejen z namenom, da nam olajša življenje ali privarčuje čas. Še nekateri poslovneži prisegajo na pravilo, da moraš za najtežje delo vedno zaposliti lenuha, ker bo znal hitro najti najlažjo pot, kako to delo opraviti. Zato se kar mirno povaljajte v tem kreativnem kaosu lenobnega življenja in si privoščite kakšen dan samo za poležavanje. Mogoče pa se celo domislite kakšnega odličnega izuma.

Fotografija: Shutterstock

Liza - 31/2018

Članek je objavljen v reviji
Liza - 31/2018

Želite prejemati revijo v svoj nabiralnik?

Naročite se lahko po telefonu 04 511 64 44,
ali preko spletne naročilnice.

Revija je lahko tudi lepo darilo.
Naročite revijo za svoje najdražje ali prijatelje.